27. 3. 2014
Odziv Ministrstva za pravosodje
Kratka analiza področja V Sloveniji ureditev zaporskega sistema na splošno ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 110/06, 76/08, 40/09, 9/11, 96/12 in 109/12, ZIKS-1). V drugem delu zakona so urejeni organi izvrševanja kazenskih sankcij ter gospodarska dejavnost, ki se v upravi organizira v sklopu zagotavljanja dela obsojencem v času prestajanja zapora. Gospodarska dejavnost je sestavni del izvrševanja kazni zapora in se opravlja v javnem interesu, lahko pa se gospodarske dejavnosti organizira tudi kot terapevtske in učne delavnice v tistih zavodih, kjer je to potrebno za izvajanje izobraževalnih in korektivnih dejavnosti obsojencev. Z vidika stroke je namreč pomembno dejstvo pri resocializaciji obsojencev opravljanje dela ter vključevanje v delovni proces, pri čemer ekonomska funkcija dela ni na prvem mestu. To uzakonja tudi zakon, ki določa, da se gospodarske dejavnosti uprave organizirajo kot režijski obrati smiselno po predpisih, ki urejajo organizacijo režijskih obratov. Taka organizacijska oblika je smiselna, ko bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti podjetje po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali podeliti koncesijo. Režijski obrati se organizirajo kot notranje organizacijske enote zavodov in kot taki niso ločeni od zavodov, lahko pa se organizirajo samostojno in ločeno od zavodov zaradi zagotavljanja večjih možnosti dela obsojencev pri proizvodnji izdelkov in storitev za potrebe uprave in drugih organov, lahko pa so ti izdelki namenjeni tudi trgu. Zavode za prestajanje kazni zapora ustanavlja in odpravlja Vlada RS z uredbo, kar pomeni, da se zavodi financirajo iz državnega proračuna po sistemu davkov. Obseg stroškov se odmeri glede na kadrovske in materialne potrebe vseh deležnikov v sistemu, kot že rečeno pa je mogoča gospodarska dejavnost zavodov v okviru zadovoljevanja osnovnih potreb obsojencev. Pravno ekonomska oblika opravljanja dejavnosti je odvisna od vrste proizvodnje izdelkov ali storitev ter potreb na trgu glede na konkurenčnost proizvedenih izdelkov ali storitev. Vsekakor je financiranje zavodov za prestajanje kazni zapora tudi z vidika prevencije kaznivih dejanj pomembno vprašanje. Generalna prevencija namreč nalaga, da je zaporski sistem tako naravnan, da odvrača družbo kot celoto in tudi posameznike od kriminalne dejavnosti. Z učinkovitim sistemom kazenskih sankcij na drugi strani zaporski sistem omogoči specialno preventivo storitev kaznivih dejanj obsojencem ter po prestajanju kazni zapora omogoča vrnitev in vključitev obsojencev v splošno družbeno sprejemljivo življenje. Dejstvo je, da zaporski sistem stremi k temu, da bi vsak obsojenec po prestani kazni lahko dobil zaposlitev in se sam na zakonit način preživljal. V funkciji resocializacije zato nekateri obsojenci delajo ter dobivajo nadomestilo za opravljeno delo, ki je znatno manjše od siceršnjega plačila za delo, saj ne gre za delovno razmerje. Človekove pravice in temeljne svoboščine v zvezi s posebnim režimom družbenih in ekonomskih odnosov v zaporskem sistemu zagotavljajo človeško ravnanje z obsojenci ne glede na njihovo obnašanje ter voljo za resocializacijo, sistem ugodnosti pa na drugi strani predstavlja mehanizem za nagrajevanje oz. kaznovanje vedenja in ravnanja obsojencev. Delo obsojenca je tako spodbuda, ki ga motivira pri normalnem vključevanju v družbene in ekonomske odnose na prostosti.
Kratka analiza predloga z oceno o primernosti
Naj se za vodenje zapora imenuje sposobnega direktorja, ki bo znal izkoristiti znanje zapornikov in našel neke dejavnosti, ki bi jih le-ti izvajali in za zapor pridobivali dohodek.
Odgovor: V povprečju je znanje obsojencev ozko, zato je tudi nabor dejavnosti, ki bi jih lahko opravljali ozek. Kot je že bilo poudarjeno v analizi področja, veljavna zakonodaja omogoča opravljanje gospodarske dejavnosti za obsojence, vendar pa primarni namen opravljanja dela obsojencev ni ekonomsko učinkovita proizvodnja izdelkov ali storitev, temveč je delo obsojenca predvsem terapevtske oz. izobraževalne narave. Na drugi strani je lahko proizvodnja določenih izdelkov in storitev tudi gospodarsko učinkovita in predstavlja prihodek, vendar pa je pri tem potrebna dobra strokovna analiza stroškov in koristi. Sicer pa je terapevtska oz. izobraževalna funkcija dela obsojencev prevladujoča, zato zamisel o gospodarsko in prihodkovno učinkovitih gospodarskih dejavnostih, v katerih so zaposleni obsojenci, ostaja zgolj ideal ter je pridobivanje dohodka na tak način za zapor sicer mogoča rešitev, ampak vprašljiva z vidika gospodarske učinkovitosti same dejavnosti.
Da gre lahko za javna dela, ali neko deficitarno dejavnost, ki jih drugi pravni subjekti zaradi ekonomske zanimivosti nočejo opravljati.
Odgovor: Ta predlog nasprotuje prejšnjemu predlogu, saj so javna dela točno določena ter morajo biti za javna dela izpolnjeni pogoji, ki jih preverja Zavod RS za zaposlovanje, hkrati pa niso namenjena obsojencem, ampak gospodarstvu. Poleg tega trditev, da bi se opravljala deficitarna dejavnost, ki jih drugi pravni subjekti zaradi ekonomske (ne)zanimivosti nočejo opravljati, ne zdrži testa ekonomske učinkovitosti, saj bi lahko ravno zaradi ekonomske nezanimivosti opravljanja takšne dejavnosti prišlo do izgub pri poslovanju in bi taka dejavnost le še povečala stroške, ki jih ima zavod za prestajanje kazni zapora z obsojenci in s svojim poslovanjem. Da bo vsak lasten prihodek zapora znižal državne izdatke zanj in s tem davke.
Odgovor: Vsak lasten prihodek države ali katerekoli pravne osebe javnega prava predstavlja prihodek za državni proračun, medtem ko je davčna ureditev stvar politike upravljanja države.
Naj si višji standard zaporniki pridobijo le z lastnim delom in ne na račun višjih davkov kot do sedaj.
Odgovor: Sistem podeljevanja ugodnosti za obsojence, ki se s svojim vedenjem in ravnanjem trudijo za izboljšanje svojih življenjskih razmer je vzpostavljen. Vsak obsojenec ima svoj osebni načrt, v katerem je navedeno tudi ali je obsojenec razporejen na delo, ali pa dela ne opravlja. Od izpolnjevanja osebnega načrta ter prizadevnosti obsojenca pri izboljšanju svojih življenjskih razmer je odvisna podelitev določenih ugodnosti. Obsojenci, ki si dejavno prizadevajo za izboljšanje svojih življenjskih razmer in delajo, dobijo za opravljeno delo tudi majhno plačilo, s katerim nato prosto razpolagajo ter si v zavodski trgovini lahko kupijo potrebne ali želene izdelke v skladu s svojimi zmožnostmi.
Glede na zgoraj povedano ugotavljamo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato postopki za njegovo uveljavitev ne bodo uvedeni.
ABSOLUTNO PROTI!!!!!
To je, kot, da bi zahtevali, da se zide zapira v koncentracijska taborisca in se jih ubije, da se prespara. Morda, ne vidiste povezave, ker niste sposobni, toda verjemite mi, da ne poznate dobro kako delujejo zapori.
Podpiram samo pod enim pogojem.
Če se na Ljubljanskem barju naredi en velik odprti zapor.
Pač barje bi preorali in naredili vrtičke in vsak zapornik bi moral obdelovati en vrtiček.
S tem bi si pridobival delovne navade in še bolj pomembna stvar. S tem, ko bi si prideloval hrano zase bi videl, da je sposoben si sam s svojimi rokami služiti kruh.
Poleg tega delo v naravi blagodejno vpliva na počutje posameznika - torej bi policisti imeli manj dela z nadzorovanjem zapornikov.
Vsi vrtički bi bili ročno obdelani, brez kakršnih koli pesticidov ali kemikalij. In takšne predelke bi lahko ta odprti zapor prodajal na ljubljanski tržnici, ali kakemu trgovskemu centru. V Sloveniji je ogromno organizacij, ki bi prostovoljno pomagale tem zapornikom, z raznimi nasveti in domačimi semeni.
Ni pomembno ali ta zapor posluje pozitivno ampak to, da bi s tem lahko zelo enostavno ohranjali avtohtone rastlinske vrste vrtnin.
V predlogu ciljate na to, da naj bi zaporniki z delom sofinancirali delovanje zapora. Temu samemu cilju že v opisu predloga postavite veliko prepreko. Napisali ste namreč: "Lahko gre za javna dela, ali neko deficitarno dejavnost, ki jih drugi pravni subjekti zaradi ekonomske nezanimivosti nočejo opravljati". Če bi v zaporih opravljali "ekonomsko nezanimive dejavnosti" od teh ne bi bilo bistvenega prispevka v sofinanciranje zapora.
Se močno strinjam, da se v zaporih močno zapostavlja vrednote dela, skozi katere bi se lahko kaznjece bolje vključilo v družbo, da ne bi opravljai novih kaznivih dejanj. Danes se tudi dogaja, da dela željnim kaznjencem delo to ni omogočeno. Vključevanje v delovne procese bi lahko stimulirali npr. s krajšanjem kazni ali z boljšimi pogoji prestajanja kazni.
Ker se predlog dejanskega problema loteva povsem iz napačnega gledišča (ekonomske učinkovitosti zaporov, ne pa z vidika vključevanja in 'prevzgoje' kaznjencev, pri čemur slednje povsem spregleda) ga ne morem podpreti.
Ko si bo povprečno neuk slovenček dal dopovedati, da v zaporih ne čemijo le kriminalci, bo moj odnos do tega predloga drugačen. V zaporih sedijo večinoma nedolžni ljudje s katerimi "biznisira" udbomafija in sodstvo. Če in ko bo naše sodstvo pravnomočno in pospravilo z ulic tiste, ki so nam zbankrotirali državo in povzročajo vsakršne nestabilnosti, potem je tudi smiselno urediti red v zaporih tako, da bodo delovali "samooskrbno". Predlagatelj tega predloga pa se skuša še dodatno znesti nad nedolžnimi oz. kurjimi tatovi, ki jih je že itak zlorabil sistem za svoj dobiček in kliče k še večji meri novodobnega suženjstva, kar je milo rečeno protinarodni in sovražni govor.
Nedopustno je, da država daje toliko denarja za vsakega zapornika! Morali bi jim omejiti vsak luksuz! pa kakšen fitnes neki, pa računalniki, Tv,.... Po drugi strani pa ljudje za svoje obnemogle svojce ne morejo plačevati doma za ostarele, tukaj naj raje država kaj primakne zraven!!
ideja je dobra, treba pa je spoštovat pravico zapornica, da odkloni delo. Zapornikom, ki bojo delali v takih delavnicah ali obratih kot bi bili redno zaposleni, naj se ta doba prizna v pokojninsko, dobijo pa naj tudi možnost predčasnega prestanka kazni
Vsekakor morajo imeto pravico odkloniti delo.
Ob tem se mora seveda standard zapornika znižati na 80% ravni poštenega državljana. Če je DSP 220 EUR, potem lahko država za nastanitev in hrano zapornika porabi maksimalno 176 EUR. Če računamo zelo sindikalnih 50 EUR mesečno za nastanitev, potem ostane za hrano in pijačo 126 EUR mesečno, ali cca 4 EUR dnevno.
Televizija, internet, fitnes, knjige in ostali podobni luksuzi seveda absolutno odpadejo.
Vaš predlog, DavidS, da so knjige luksuz je pa že prava norost. Bistvo zapora (razen doživljenskega) bi moralo biti, da se prestopnik v njem "pokesa" in "popravi", tako da ne bo več opravljal kaznivih dejanj. In če iz tega izključimo knjige, kot simbol izobrazbe, kulture in družbene omike, res ne vem kam pridemo.
Dobite vi kot pošten državljan knjige zastonj? Knjižnice namreč v vse večjem številu uvajajo članarine....
Zapornik (razen blažjih oblik) nekako ne more iti v knjižnico.
Zato je v zaporu, da ne more iti, kamor si želi.
V knjižnico pa brez članarine tudi jaz ne morem...
Dober predlog! Nekje sem slišal, da naj zapornikov nebi smeli siliti k delu (Ustava). V zaporih imajo zagotovljeno vso oskrbo: ogrevanje, prenočišče, higijeno in tri dnevne obroke, pa to še ni vse. Marsikak pošten in delaven človek tega nima. In še, kje pa piše, da moramo standard teh zaprtih lopovov, ki je v marsičem višji, kot standard delavcev, ki pošteno delajo pa so slabo plačani ali pa celo plače ne dobijo in imajo morda še družino, plačevati mi, davkoplačevalci?? Za ta svoj luksuz naj zaporniki sami delajo in se sami preživljajo in naj že enkrat nehajo lenariti na naše stroške! Pa še delovne navade si bodo pridobili. Ista Ustava namreč to dopušča.
V zaporih niso samo lopovi.
So tudi nekateri, ki so tam zato, ker jim je podjetje propadlo, ker niso dobili plačila za svoje delo, zato so ostali dolžni drugim.
Pa še dosti drugačnih je, ki so tam po nepotrebnem.
To ne bo držalo. Stečaj podjetja ni kaznivo dejanje, in če ti podjetje propade ob poštenem delu, te zato ne more nihče dati v zapor.
V zaporu so izključno tisti, ki so kršili zakone (ok, jasno, večina jih pravi, da so nedolžni, ampak pustimo zdaj to).
Politični zaporniki?
Namišljeni zločini?
www.timesdispatch.com/news/state&
Da ne omenim tega da je nek zapornik iz Slovenije po 35 letih komaj dokazal da je nedolžen na sodišču in so ga izpustili iz zapora ker je bil obsojen.
In naša država mu je dala 5000€ odškodnine!
www.ednevnik.si/entry.php
Če se to meni zgodi grem jaz do sodnika, ki me je zaprl, in ....
www.24ur.com/novice/crna&
Sodni izvedenec je preko 40.000 nedolžnih ljudi poslal v zapor kar tako brez veze!!!!
filmingcops.com/corrupt&
Kaj želite s tem povedati? Da zaradi izjem, ki po nedolžnem pristanejo v zaporu, pač ukinemo zapore?
Torej, če je nekdo po nedolžnem zaprt, naj živi v zaporu na tuj račun? Smo spet krivi davkoplačevalci? Potem bi sodišča morala v naprej vedeti, da je bil nekdo obsojen po krivici. Kje je tu logika?? Ko je nekdo spoznan za nedolžnega, mu prisodijo neko odškodnino. Trditev, da gredo zaposleni po stečaju svoje firme v zapor, pa je naravnost smešna.
CE TI MISLIS, DA IMAJO ZAPORNIKI LUKSUZ, POTEM ZAKAJ TUDI TI NE ...... ..... ...... IN GRES V ZAPOR? Tudi zide so zapirali v koncentracijskih taboriscih in so nemci morali placevati za njihovo oskrbo. No pol so ze vedli kako se znebiti teh odvecnih stroskov.
En pregovor pravi, da bolje 100 kriminalcev na prostosti kot 1 nedolzen v zaporu. Ali sem morda jaz narobe slisal ta pregovor?