25. 2. 2014
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Težave, ki so v zvezi z odvajanjem odpadnih voda iz stanovanjskih stavb na vodovarstvenih območjih navedene v dopisu, po našem mnenju izhajajo iz določb občinskih odlokov o varovanju virov pitne vode, ki so še vedno v uporabi v nekaterih delih Slovenije. Varovanje vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem ali so namenjena za javno oskrbo prebivalstva s pitno vodo in s tem povezano določanje vodovarstvenih režimov, je leta 2002 z uveljavitvijo zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12 in 100/13) prešlo iz lokalnega nivoja na državni nivo. Vendar pa je v prehodnih določbah v 216. členu zakona tudi navedeno, da z dnem uveljavitve zakona o vodah sicer prenehajo veljati predpisi lokalnih skupnosti, ki so bili sprejeti na podlagi 57., 58., 60. in 66. člena starega zakona o vodah iz leta 1988, se pa uporabljajo do sprejetja predpisov iz 209. in 210. člena zakona o vodah. To pomeni, da se za območja, za katera v skladu s 74. členom zakona o vodah uredba Vlade RS o vodovarstvenem območju še ni bila sprejeta, uporabljajo občinski odloki o varovanju virov pitne vode vse dotlej, dokler ne bo njihova uporaba prenehala z uveljavitvijo vladne uredbe o vodovarstvenem območju. To tudi pomeni, da občinskih odlokov po uveljavitvi zakona o vodah od leta 2002 dalje ni več mogoče spreminjati in popravljati, četudi nekatere določbe niso več smiselne.
Vezano na konkreten predlog iz dopisa in sicer, da naj se zakonodaja, ki ureja komunalno ureditev gospodinjstev na vodovarstvenih območjih, kjer ni urejenega kanalizacijskega sistema, spremeni na način, da bo možna uporaba čistilnih naprav, pripominjamo, da je to že urejeno in to ne samo za komunalne odpadne vode iz gospodinjstev, temveč za vse vrste odpadnih voda. V vladnih uredbah o vodovarstvenih območjih so glede odvajanja odpadnih voda narejeni sklici na predpise, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda. Če gre za komunalno odpadno vodo iz gospodinjstev to pomeni, da je treba pri stanovanjskih stavbah na vodovarstvenih območjih, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, upoštevati zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, odvisno od tega, ali je gre za območje, ki je opremljeno z javno kanalizacijo oziroma za območje, kjer javne kanalizacije ni.
Ker predstavlja neurejeno odvajanje odpadne vode na vodovarstvenih območjih potencialno nevarnost za onesnaženje virov pitne vode, so v uredbah o vodovarstvenih območjih, poleg zahtev iz prej navedenih predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, navedeni še posebni pogoji in omejitve. Ti pogoji in omejitve so različno strogi, kar je odvisno od tega, na katero notranje vodovarstveno območje se nanašajo. Najstrožji vodovarstveni režim je določen na najožjih vodovarstvenih območjih, kjer je nevarnost onesnaženja virov pitne vode največja. Praviloma so znotraj tega območja gradnje prepovedane, pri obstoječih stavbah pa je treba morebitno onesnaževanje virov pitne vode preprečiti v čim večji meri, zato so glede odvajanja odpadnih voda za take primere določene posebne izjeme.
Ne glede na navedeno pa si na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje prizadevamo, da bi pospešili pripravo in uredb o vodovarstvenih območjih in s tem čim prej odpravili težave, ki nastajajo zaradi uporabe določb starih občinskih odlokov o varstvu virov pitne vode.