Legalizacija marihuane ter prostitucije

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Konoplja Področje prepovedanih drog in nedovoljenih snovi v športu je inkriminirano z dvema členoma v Kazenskem zakoniku (Ur. I. RS, št. 50/2012 - KZ-1UPB2, KZ-1), in sicer v členu 186, ki opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet s tovrstnimi snovmi ter 187, ki inkriminira omogočanje uživanja tovrstnih snovi. Poleg navedenih določb pa je z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur. I. RS, št. 108/1999 in 44/2000), kot prekršek opredeljena posest prepovedanih drog.

Na tem področju so pomembne tudi vse konvencije Združenih narodov (ZN), ki jih je Republika Slovenija ratificirala, nenazadnje pa tudi predlogi, mnenja in usmeritve Sveta Evrope, Horizontalne delovne skupine za droge (HDG) ter Komisije za droge pri Organizaciji združenih narodov (OZN).

Prepovedane droge predstavljajo globalen problem, ki ga ni moč rešiti z legalizacijo oz. dekriminalizacijo tega področja le v enem delu sveta (npr. v Sloveniji), saj to ne bi privedlo do želenega oz. pričakovanega učinka. Prav tako je po trenutno veljavni slovenski zakonodaji, ratificiranih Konvencijah ZN in na podlagi vseh ostali sklepov, priporočil ter predlogov, sprejetih v Svetu Evrope, HDG in Komisiji za droge OZN, legalizacija oz. dekriminalizacija prepovedanih drog nemogoča.

Prostitucija V Sloveniji je prostitucija od leta 2003 dekriminalizirana, saj je bila takrat črtana določba Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. I. RS, št. 69/2003), ki jo je opredeljevala kot prekršek (inkriminirano ostaja samo vsiljeno ponujanje spolnih uslug). Ostale določbe v zvezi prostitucije opredeljuje KZ-1, nanašajo pa se na izkoriščanje prostitucije (175. člen - zloraba prostitucije in 113. člen - trgovina z ljudmi).

Po našem mnenju je zakonodaja že sedaj dovolj dobro zastavljena, saj izvajalcev prostitucije ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. Izvajalci prostitucije lahko prijavijo različne oblike kaznivih ravnanj uperjene zoper njih, ne da bi s tem inkriminirali tudi sebe.

Prav tako je poklic »prostitutka/prostitut« opredeljen v katalogu poklicev v več pravnih virih EU in poklic ali dejavnost kot taka na ravni pravnega reda EU ni sporen.

Omenjena zakonska ureditev omogoča policiji kvalitetno obravnavo področja prostitucije v smislu odkrivanja kaznivih dejanj v povezavi s prisilno prostitucijo oziroma izkoriščanja Ie-te in zagotavljanja varnosti, javnega reda in mira, zaradi česar ni potrebe po spreminjanju zakonodaje.

Vsakršna drugačna oblika regulacije prostitucije na samo delo policije ne bi bistveno vplivala, saj bi bilo delo policije še vedno usmerjeno v tako imenovani sivi del prisilne prostitucije oziroma izkoriščanja le-te, kot jo opredeljuje kazenska zakonodaja.

Zaradi opisanega menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.