6. 1. 2014
Odziv Službe vlade za zakonodajo
ustavna ureditev Republike Slovenije ne pozna tajnih zakonov niti tajnih mednarodnih sporazumov. V skladu s 154. členom ustave morajo biti vsi predpisi, preden začnejo veljati, objavljeni, in sicer državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. Iz te določbe neposredno izhaja, da predpisi, ki bi bili po svoji naravi tajni, ne morejo veljati niti ne morejo biti sprejeti, saj zakone sprejema državni zbor po vnaprej določenem, demokratično zasnovanem in javnem postopku. Vse zakone je treba nato še razglasiti, kar stori predsednik republike najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu.
V zvezi z mednarodnimi sporazumu velja, da morajo za svojo notranjepravno veljavnost izpolniti pogoj ratifikacije. Mednarodne pogodbe ratificira državni zbor, z izjemo tistih, ki jih v skladu s petim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in 80/10 – ZUTD) ratificira vlada. Postopek ratifikacije je prav tako vnaprej določen in javen, vsi akti o ratifikaciji pa se morajo objaviti, preden začnejo veljati.
Kar zadeva retroaktivnost, ustava že določa (155. člen), da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Izjemoma lahko samo zakon določi, da posamezne njegove določbe učinkujejo za nazaj, vendar samo pod pogojem, da to zahteva javna korist in če se s tem ne poseže v pridobljene pravice.
Ob upoštevanju zgoraj navedene obstoječe pravne ureditve v Republiki Sloveniji bi bila ustavna določba, ki bi prepovedovala veljavnost tajnih zakonov ali mednarodnih sporazumov, brezpredmetna. Zato predmetni predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.