19. 4. 2010
Odziv Službe vlade za podnebne spremembe
Zgornje trditve so deloma pravilne, v pretežni meri pa ne držijo. Tako dejansko obstaja vpliv El Niña (in njegovega nasprotnega pola La Niñe), ki se pozna predvsem na južni polobli, v manjši meri pa na severni. Tudi to je dejstvo, da so se zaradi naravnih vzrokov topla in hladna obdobja izmenjavala že pred začetkom industrijske revolucije, ko človek na podnebje še ni imel opaznejšega vpliva. Od takrat pa so se stvari nekoliko spremenile.
Učinek toplogrednih plinov je fizikalno dejstvo – od tod njihovo ime. Povzročajo učinek tople grede, kar pomeni, da v ozračju zadržujejo toploto, ki bi sicer »ušla« v vesolje. Če v zemeljskem ozračju sploh ne bi bilo toplogrednih plinov, bi bila povprečna temperatura na planetu za okoli 33 oC nižja od dejanske, s tem pa praktično ne bi bilo pogojev za življenje, kot ga poznamo. Emisije toplogrednih plinov (predvsem ogljikovega dioksida – CO2), ki jih povzroča človek, vplivajo na podnebje s tem, da rušijo vzpostavljeno energijsko ravnovesje. Meritve nedvoumno kažejo, da se koncentracije toplogrednih plinov v ozračju zaradi človekovega vpliva vztrajno zvišujejo. Tako je danes koncentracija CO2 za okoli 28 % višja kot je bila ob začetku industrijske revolucije, metana (CH4), drugega najpomembnejšega toplogrednega plina, pa kar za dobrih 150 %. Že nekaj desetletij opažamo trend postopnega naraščanja povprečne letne globalne temperature zraka pri tleh. V zadnjih 100 letih se je ta temperatura dvignila za okoli 0,7 oC. Doslej (odkar obstajajo instrumentalni podatki) je bilo v tem pogledu v globalnem merilu najtoplejše leto 1998, rekorden po temperaturi pa je bil tudi pravkar minuli mesec, torej letošnji marec.
Spoznanja, ki so se nabrala v preteklem stoletju, predvsem pa hiter napredek znanosti v zadnjih letih, so prepričali večino znanstvenikov, da bo hitro naraščanje koncentracij toplogrednih plinov v ozračju povzročilo globalne spremembe podnebja. Že opaženih sprememb v podnebju ni mogoče razložiti samo z naravnimi pojavi. Znanstvene ugotovitve kažejo, da je človek s svojimi dejavnostmi, predvsem z emisijami toplogrednih plinov, z veliko verjetnostjo odgovoren za več kot polovico omenjenega porasta temperature (za preostali del so odgovorni naravni vplivi).
Vendar segrevanje ozračja ni edina posledica emisij toplogrednih plinov. Samo segrevanje povzroča druge, večinoma neugodne pojave, kot so postopen dvig morske gladine, pogostejše in intenzivnejše vremenske ujme, spreminjanje padavinskih vzorcev, kar lahko povzroči obsežne suše in poplave, posledično pa lakoto, pomanjkanje pitne vode in t.i. »klimatske« begunce, itd. Ena najresnejših groženj pri sedanjem spreminjanju podnebja je to, da se dogaja zelo hitro, hitreje kot kdajkoli v znani zgodovini. Ta hitrost pa bo preprečila naravnim ekosistemom, da bi se na spremenjene pogoje lahko pravočasno prilagodili, zato mnogim grozi uničenje oz. izumrtje.
Da bi se opisanemu scenariju v čim večji meri izognili, bi morali emisije toplogrednih plinov čim prej in čim bolj zmanjšati. Glede tega načelno vlada v svetu veliko soglasje, manj pa je soglasja o tem, kako to storiti in kakšni naj bodo prispevki posameznih držav. Pogajanja o stopnjah zmanjšanja emisij v prihodnjih desetletjih in o razdelitvi bremen med posamezne države potekajo v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja in njej pripadajočega Kyotskega protokola. Kot pogodbenica konvencije in protokola ima Slovenija določene obveznosti; glavna je vsekakor obveznost zmanjšanja emisij v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 v povprečju za 8 % v primerjavi z izhodiščnim letom 1986. V okviru podnebno-energetskega svežnja EU ima tudi že določene obveznosti glede emisij do leta 2020; v primeru ambicioznega mednarodnega dogovora pa se lahko te obveznosti še zaostrijo.
Zaradi omenjenih obveznosti in spoznanja, da bi bilo zmanjšanje emisij koristno tudi iz drugih vidikov (manjša poraba energije ter s tem povezani prihranki in manjša odvisnost od uvoza, zmanjšana raba omejenih naravnih virov, čistejši zrak z ugodnim učinkom na zdravje, itd.) se začenja tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah priprava strategij za prehod v t.i. nizko-ogljično družbo oz. nizko-ogljična gospodarstva.
Ker pa se podnebne spremembe že dogajajo, emisij toplogrednih plinov pa tudi ne bo možno kar čez noč »ukiniti«, se nekaterim učinkom globalnega segrevanja ne bo možno izogniti; zato se je potrebno nanje pripraviti oz. se jim prilagoditi. V Sloveniji je že narejena strategija prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu, za druga področja pa se bo začelo s pripravami strategij v letošnjem letu.
Tudi če je vse res, pri zmanjšanju onesnaževanja ne gre le za toplogredo ampak predvsem za zdrav zrak, ki ga dihamo in okolje v katerem živimo.
Še enkrat preberi moj predlog. Ponavljam, nič nimam proti ZELENI politiki. Sem samo proti ukrepom, ki zmanjšujejo učinke tole grede!
Okej, kateri pa so ti ukrepi, ki so hkrati zeleni in ne zmanjšujejo učinka tople grede? Tako, da si znam predstavljat.
Pobiranje plastenk, gradnja vetrnih elektrarn, preprečevanje odlaganja sintetičnih odpadkov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, itd.
Ampak, če odmislimo toplo gredo, je zmanjšanje izpustov CO2 za moje zdravje veliko bolj pomembno kot pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Če odmislimo povezavo med tema dvema ukrepoma.
Kar hočem povedat je, da je ena stvar, da znanstveniki govorijo, da se led na Antarktiki topi zaradi človeka (kar je lahko res ali pa ne, je pa dejstvo da se topi), druga stvar so pa vsi ti ukrepi, ki v vsakem primeru pomenijo izboljšanje kvalitete bivanja vsakega posameznika.
Torej, ali je človek kriv, da se bo led na Antarktiki stopil je dost nepomembno. Bolj pomembno je, da se zaradi onesnaženega zraka povečuje število bolezni dihal.
CO2 naj bi bil škodljiv samo pri učinkih tople grede (jaz temu ne verjamem)!!! Glede na dihala sploh nima škodljivih učinkov!!! Eni mešate CO s CO2!!!
Nič nimam proti zeleni politik! Sem konkretno samo proti ukrepom, ki zmanjšujejo učinke tople grede. Veterne elektrerne so super stvar. Pridobivanje energije iz pridobljenih virov je tudi super. Nasprotujem sam ukrepom proti zmanjšanju emisijskih plinov.
Mogoče imaš prav a verjamem da nisi popolnoma v to prepričan. POGLEJ:
Merklova in Sarkozi sta se zadnjič dogovorila da bosta namenila za zeleno energijo nekaj 100 milijard in s tem odprla nova delovna mesta. Potem bosta pritisnila na evropsli parlament in na komisijo, kjer bodo sprejeli standarde, ki bodo veljali v vsej Evropi. Kaj se bo zgodilo? Plačevali bomo kazen za izpuščene emisije + tega pa bomo tehnologije prisiljeni kupovati od njih. Kapital bo odšel čez mejo in reševal Nemško in Francosko gospodarstvo.
Namesto da gremo v izgradnjo infrastrukture-železnic ,avtocest-( na kredit),(lahko vidimo kaj se je zgodilo hrvatom zaradi takih kreditiv) je bolje da gremo v izgradnjo zelene infrastrukture. Pridobimo delovna mesta,kapital ostane doma...
Še en primer ti navedem- Nemci so samo v lanskem letu na novo inštalirali 952 veternih elektraren...26 000mgw/h.
Če bodo nadaljevali v tem tempu bodo energetsko neodvisni od Rusov.
lp
kdor malo pozna geološko zgodovino planeta se bo s tem razmišljanjem strinjal v precejšnji meri.
vseeno pa zagovarjam tehnologijo in politiko, ki zmanjšuje emisije in pospešuje razvoj produktov, ki imajo čim manjši vpliv na okolje.
ne gre samo za podnebne spremembe, ampak bolj za mikro klimo in naše zdravje.