Dvig minimalne plače in uvedba 6 urnega delovnika

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Področje minimalne plače je urejeno z Zakonom o minimalni plači (Ur. l. RS, št. 13/2010), ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino ter način njenega določanja in objave. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače. Iz navedene zakonske ureditve izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13), in sicer osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

Pri določitvi minimalne plače se upošteva rast življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast ter gibanje zaposlenosti, kar je tudi skladno z določili konvencije Mednarodne organizacije dela št. 131 o minimalni plači. Upoštevaje kazalnike za določanje zneska minimalne plače in redno usklajevanje se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, in sicer na podlagi uradnega podatka Statističnega urada RS, ki je dostopen v januarju tekočega leta. Znesek minimalne plače določi ministrica oz. minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najkasneje do 31. januarja tekočega leta.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev minimalne plače ustrezna in da slabe gospodarske razmerje, negativna gibanja plač in zaposlenosti trenutno tudi ne omogočajo predlaganega večjega dviga mesečne minimalne plače za poln delovni čas in s tem tudi predlaganega dviga sorazmernega dela minimalne plače v primeru dela s krajšim delovnim časom od polnega. Glede na to menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.