13. 1. 2014
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma se osredotočamo na trditev, da si je 30 bankirjev in 10 tajkunov razdelilo 7 milijard EUR ter bomo v ta namen obrazložili aktivnosti Ministrstva za finance na področju pregona finančnega kriminala. Dodatno bomo opredelili predvidene kratkoročne in dolgoročne ukrepe za krepitev stabilnosti bank, ki vključujejo razširitev nadzornih pooblastil Banke Slovenije, upravljanje z državnim premoženjem in upravljanje sredstev Družbe za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) .
1.1.Krepitev zakonodajnega okvira in aktivnosti Ministrstva za finance za pregon finančnega kriminala.
Ministrstvo za finance si s svojim delovanjem vseskozi prizadeva, da se odkrijejo vsa kazniva delanja in je tako pripravilo:
- novelo Zakona o bančništvu ZBan-1L (Uradni list RS, št. 96/13), ki: - v 2. členu določa, da »ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja, in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora bank, ki so povezana z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanja ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja« in - v 3. členu vpeljuje novo izjemo od tako imenovane bančne tajnosti, saj ZBan-1L določa, da mora banka podatke, ki predstavljajo bančno tajnost, posredovati sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika.
- novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Državni zbor novele še ni sprejel. S predlogom novele se niža meja prepovedi gotovinskega poslovanja s 15.000 eurov na 5.000 eurov, prepoved pa se širi tudi na opravljanje storitev. Navedena omejitev se nanaša izključno na plačilo blaga in storitev v pravnem prometu med pravnimi osebami ter med pravnimi in fizičnimi osebami. Navedena sprememba bo omogočala boljši nadzor države nad izvedenimi transakcijami in prispeval k naboru informacij, na podlagi katerih se lahko odkriva oškodovanja državnega premoženja.
Vlada Republike Slovenije je na svoji 37. redni seji dne 12. 12. 2013 v okviru odločanja o ukrepih za krepitev stabilnosti bank od organov vodenja in nadzora bank, ki bodo deležne državne pomoči, zahtevala, da poskrbijo, da banke in vsi, ki na podlagi kakršnegakoli pogodbenega razmerja delujejo za banke, aktivno in samoiniciativno sodelujejo z Banko Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije ter organi odkrivanja in pregona v primeru suma obstoja koruptivnih ali kaznivih dejanj, ki so jih v okviru svojega delovanja zaznali, ali bili o njih obveščeni ter da na podlagi ugotovitev vlagajo odškodninske tožbe proti odgovornim osebam.
Izredno pomembna pravna podlaga za odkrivanje kaznivih dejanj je tudi Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 63/13 - ZS-K; v nadaljnjem besedilu: ZUKSB). Le-ta določa, da DUTB opravlja revizijo zakonitosti, gospodarnosti in učinkovitosti procesov odobravanja kreditov in naložb ter rabe sredstev kreditov, ki se vodijo kot oslabitve v bilancah. DUTB mora morebitne ugotovljene nepravilnosti takoj na ustrezen način sporočiti pristojnim organom ter, če ugotovi kršitev, v treh delovnih dneh predlagati pristojnemu sodišču začasno prepoved razpolaganja s premoženjem kršitelja. ZUKSB nadalje v 33. členu določa, da so člani upravnega odbora DUTB dolžni vsak sum kaznivega ravnanja članov organov vodenja in članov organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, s katerim se seznanijo v zvezi z opravljanjem svoje zaposlitve, predvsem ob pregledovanju kreditnih map, takoj na ustrezen način naznaniti pristojnim organom.
Da bi se okrepilo preiskovanje in preganjanje kršitev in kaznivih dejanja v poslovnih bankah, se bo oblikovala koordinacijska skupina, ki jo bo vodila Banka Slovenije in v kateri bodo sodelovali Ministrstvo za finance, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava oziroma Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo RS, Združenje bank Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Slovenska odškodninska družba, Družba za upravljanje terjatev bank in uprave poslovnih bank.
1.2.Ukrepi za krepitev stabilnosti bank
Na podlagi izvedbe neodvisnega pregleda kakovosti sredstev bank ter izvedbe stresnih testov, so znane kapitalske potrebe slovenskega bančnega sistema in posameznih bank, vključenih v omenjeni pregled (podrobneje so rezultati obrazloženi na spletnih straneh Banke Slovenije). V bankah, pri katerih je bil ugotovljen primanjkljaj razpoložljivega kapitala glede na kapitalske zahteve, hkrati pa je bilo glede na njihov izdelan načrt reorganizacije ocenjeno, da se v ustreznem roku lahko vzpostavijo pogoji za njihovo dolgoročno uspešno poslovanje, bodo izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti.
Osnova za določitev zneskov dokapitalizacije so rezultati stresnih testov na podlagi neugodnega scenarija (oziroma scenarija izrazito povečanih makroekonomskih neravnovesij) za triletno projekcijsko obdobje (2013 – 2015). Dokapitalizacije se bodo izvedle v znesku, ki bo v primeru uresničitve neugodnega scenarija zagotovil količnik CT11 konec leta 2015 na ravni 6 %. Zaradi takšnega pristopa bodo količniki CT1 ob dokapitalizaciji, pričakujemo pa, da tudi pozneje, v skladu z načrtom reorganizacije banke bistveno nad ravnijo 6 %, kar dodatno kaže na robustnost sprejetih ukrepov.
Poleg kratkoročnih ukrepov, ki so namenjeni povrnitvi stabilnosti bank, je predvidena tudi vrsta drugih ukrepov v okviru pristojnosti Ministrstva za finance, ki bodo na dolgi rok zagotovili varnost in trdnost finančnega sistema. Ključni dolgoročni ukrepi, ki so že sprejeti, vključujejo predvsem:
- razširitev pooblastil Banke Slovenije za ukrepanje, zlasti v primeru kršitev in tveganih praks pri vodenju bank;
- okrepitev nadzornih ukrepov, vključno s pooblastilom za uveljavitev sodelovanja lastnikov in upnikov bank pri razdelitvi bremen reševanja banke in
- natančnejša določitev in okrepitev vsakodnevnih nadzornih pooblastil Banke Slovenije.
Načrtovani so naslednji dolgoročni ukrepi:
- ustanovitev odbora za finančno stabilnost, ki bo pristojen za oblikovanje makrobonitetne politike v Republiki Sloveniji, ki bo prispevala k zaščiti stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje oziroma zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj. Na ta način bo zagotovljen trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti;
- uporaba novega nadzornega modela, ki temelji na ločitvi bonitetnega nadzora in nadzora nad ravnanjem udeležencev na trgu. Bonitetni nadzor sledi nadzorovanju vseh tveganj, nadzor nad ravnanjem udeležencev na trgu pa je namenjen zaščiti uporabnikov finančnih storitev z uporabo dobrih praks;
- postopni umik države iz neposrednega lastništva bank s privatizacijo državnih bank ter uvedba učinkovitejšega upravljanja;
- spodbujanje kreditiranja gospodinjstev.
1.3.Upravljanje državnega premoženja
V letu 2012 je bil sprejet Zakon o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljnjem besedilu: ZSDH), katerega osnova je prenos naložb Republike Slovenije na Slovenski državni holding (v nadaljnjem besedilu: SDH). 5. decembra 2013 je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog novega ZSDH in ga posredovala v sprejem državnemu zboru. Do vzpostavitve SDH, ki se izvede s preoblikovanjem Slovenske odškodninske družbe (v nadaljnjem besedilu: SOD), z večjim delom državnih naložb še vedno upravlja SOD.
Namen takšne strukture upravljanja je ločiti funkcijo države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij države in tako preprečiti nasprotja interesov, izkrivljanje konkurence in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. Zelo pomembno je tudi koncentrirano upravljanje naložb, in sicer s ciljem doseganja stabilnega lastništva, optimizacije stroškov upravljanja ter dolgoročnega maksimiranja donosnosti in vrednosti teh naložb za doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa.
Za doseganje učinkovitega upravljanja naložb, predlagana ureditev zasleduje cilj jasne razdelitve pristojnosti in odgovornosti ter omejitev korupcijskih tveganj. Vzdržno povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjih donosov za lastnike in zagotavljanje morebitnih drugih ciljev se bo zagotovilo s Strategijo upravljanja naložb ter sledenjem slovenskim in mednarodnim smernicam dobre prakse upravljanja naložb v državni lasti in korporativnega upravljanja na splošno.
Državni zbor je v letošnjem letu v skladu z določbo 38. člena ZSDH dal soglasje k prodaji naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice, DSU, družbe za svetovanje in upravljanje in Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Postopki prodaje so se oziroma se bodo začeli v 15 družbah, med njimi je tudi ena banka v državni lasti (NKBM).
Država se bo v naslednjih letih postopoma umaknila tudi iz lastništva ostalih bank, v skladu s predpisanimi postopki in pravili. Cilj prodaj je pridobiti strateškega investitorja, ki bo omočil dolgoročni obstoj in nemoteno poslovanje posameznih bank.
1.4.Delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank
Eden od ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki ga določa ZUKSB, je tudi prenos sredstev na DUTB. S prenosom omenjenih sredstev, ki za banke predstavljajo velika tveganja, bodo bančne bilance postale bolj pregledne. Slaba sredstva bodo zamenjale netvegane obveznice DUTB s poroštvom države, kar bo zmanjšalo kapitalske zahteve.
Dodatna prednost DUTB je tudi koncentrirano upravljanje s sredstvi, saj bo DUTB postal večinski posojilodajalec oziroma lastnik posameznih podjetij. Na ta način se bo olajšalo prestrukturiranje podjetij, ker se bo izognilo dolgotrajnim in neučinkovitim pogajanjem med različnimi bankami, ki vsaka zasleduje svoje interese. V okviru prestrukturiranja dolga bo DUTB ocenil sposobnost samostojnega poslovanja gospodarske družbe na podlagi podrobne analize poslovne strategije družbe. Prestrukturiranje bo moralo slediti pravilom Evropske komisije o državnih pomočeh.
DUTB mora upravljati sredstva po načelu dobrega gospodarstvenika in načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja. Pri upravljanju in odprodaji sredstev mora DUTB slediti cilju maksimiranja vrednosti in izstopiti iz naložb takoj, ko je to mogoče pod sprejemljivimi komercialnimi pogoji. DUTB lahko sredstva proda, ko so izpolnjeni ugodni komercialni pogoji, pri čemer si prizadeva pridobiti nove lastnike, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva.
2.Predlog 1 – »lobistom pristriči krila« v povezavi s Predlogom 4 – »Obveza javnim podjetjem in javnim ustanovam za kontinuirano letno zniževanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov«
Eno od temeljnih načel javnega naročanja je načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Javno naročanje mora namreč potekati tako, da se zagotovi gospodarna in učinkovita raba javnih sredstev ter da se hkrati dosežejo cilji naročnikovega delovanja, tj. hitra, kakovostna in stroškovno učinkovita izvedba javnih nalog. Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti se v postopkih javnega naročanja uresničuje tako, da naročnik opredeli:
- primerne minimalne zahteve glede predmeta javnega naročanja in usposobljenosti ponudnikov, ki jih mora izpolnjevati vsaka relevantna ponudba, in
- sorazmerna ter objektivna merila za izbor, v okviru katerih med seboj primerja ponudbe.
Merilo najnižje cene zato samo po sebi ne pomeni, da elementi kakovosti niso bili na ustrezen način vključeni v javno naročanje. Minimalne zahteve glede kakovosti, funkcionalnosti in drugih lastnosti predmeta naročanja so vedno opredeljene kot tehnične specifikacije.
V fazi priprave investicijske dokumentacije morajo naročniki upoštevati tudi variantne rešitve, identificirati njihove prednosti in slabosti ter za izvedbo izbrati optimalno varianto, v postopku javnega naročanja pa upoštevati stroške v celotni življenjski dobi predmeta naročanja. Ti stroški se nanašajo na nakupno ceno, stroške morebitnega potrošnega materiala, vzdrževanja in delovanja ter stroške razgradnje. V naročanje se vključijo bodisi v okviru zahtev bodisi meril za izbor.
Ministrstvo za finance spodbuja javne naročnike, da poleg merila cene pri oddaji in izvedbi javnih naročil upoštevajo tudi druge kriterije, zlasti stroške v življenjski dobi predmeta javnega naročila, saj se na ta način po principu najnižje točke rentabilnosti dosega najbolj gospodarna raba javnih sredstev. Da bi se javno naročanje z upoštevanjem kriterijev kakovosti in stroškov v celotni življenjski dobi predmeta javnega naročila še bolj udejanjilo v praksi, je Ministrstvo za finance pripravilo več priporočil, za posamezne predmete javnega naročanja pa te kriterije z Uredbo o zelenem javnem naročanju predpisalo kot obvezne.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Preučili smo predlog za izhod iz krize, ki temelji na tehnološki posodobitvi gospodarstva, ki bi omogočila, da podjetja znižajo stroške poslovanja (obratovalni, vzdrževani stroški).
Že v preteklosti smo s subvencijami spodbujali tehnološko prestrukturiranje, katerih cilj je bil dvig podjetij na višjo tehnološko raven (z vidika okolja, surovin, itd.). predlog državljana je alternativen temu, in sicer bi podjetja financirala investicije z bančnimi krediti, država pa bi uporabila instrument garancij. Ključni cilj bi bil znižanje stroškov obratovanja in vzdrževanja za 50%.
Ob tem bi izpostavili, da za podoben namen (okoljski projekti, večja tehnološka učinkovitost podjetij, itd) že obstajajo ukrepi države, ki jih izvajamo preko:
- SID banke, ki s krediti financira okoljevarstvene projekte in projekte ravnanja s odpadki ter projekte s področja energetike in obnovljivih virov energije;
- Eko sklada, ki financira okoljske projekte podjetij.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo bomo predlog podrobneje preučili ob pripravi novih ukrepov, ki bi bili ciljno usmerjeni v zniževanje stroškov podjetja in varovanja okolja tudi v luči absorpcijske in kapitalske sposobnosti podjetij za izvedbo takšnih investicij.