Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varst
»Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja« (URL 87/2012 in 109/2012) med drugim določa, da se ločeno obračunava: a) odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, ter b) odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh. Merska enota za obračun dejavnosti pod a) je m3 porabljene oz. dobavljene vode preko vodomera, za dejavnost pod b) pa m3, določen kot poprečna količina padavin v zadnjih petih letih po podatkih pristojne inštitucije za določeno območje. Ker »Uredba« kot taka vsebinsko natančno določa in opredeljuje vse bistvene elemente, potrebne za določitev končne cene dobave in odvajanja vode, ki naj bi jo plačal uporabnik za katerikoli primer, naveden v tej »Uredbi«, ni jasno oz. smiselno določilo, zakaj se odvajanje (in čiščenje) padavinske odpadne vode z javnih površin obračunava po merski enoti m3 porabljene oz. dobavljene vode preko vodomera, saj količina vode, dobavljene preko vodomera ni v popolnoma nobeni odvisnosti od količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja (in čisti) iz javnih površin. Pri tem opisu sicer še manjka odvajanje padavinskih odpadnih voda iz utrjenih zasebnih površin, odvajanje zalednih voda preko kanalizacijskih sistemov, ipd. Iz vsebine »Uredbe« je pravzaprav možno zaključiti, da se odvajanje (in čiščenje) padavinske odpadne vode med drugim deloma tudi iz avtocestnih površin financira v odvisnosti od porabe (pitne ?) vode preko vodomerov, kar po vsej verjetnosti ne »zdrži vode«. Tako glede na vsebinsko sicer natančno določene in opredeljene elemente, potrebne za določitev končne cene storitve ni razumljivo, zakaj uredbo dajalec kot ločenih postavk ne opredeli odvajanja (in čiščenja) padavinske odpadne vode iz javnih cestnih površin, iz javnih in zasebnih utrjenih površin in odvajanja zalednih voda. Že laični pogled na mestna območja, ki so kanalizirana, dopušča oceno, da od skupnih mestnih površin dosegajo strešne površine cca 40%, utrjene površine cca 30% in cestne površine (brez avtocest) preostalih cca 30%. Tako predmetna »Uredba« ločeno obravnava v osnovi najčistejšo meteorno vodo iz streh (namenoma beseda »odpadna« ni uporabljena), ki jo je »potrebno« čistiti le v primeru, če se odvaja preko mešanega kanalizacijskega sistema; odpadnih voda z javnih površin (ceste, utrjene površine, da o delih avtocest ne govorimo), ki pa jih je potrebno čistiti in (ocenjeno) predstavljajo cca 60%-no površinsko in s tem tudi količinsko vrednost, pa kot bistven element ne obravnava ločeno. Nadalje je potrebno izpostaviti še problem, ki je prisoten v definiciji stopnje izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe kot razmerja med dejansko izkoriščenostjo zmogljivosti infrastrukture javne službe in največjo projektirano zmogljivostjo infrastrukture javne službe. Pri dimenzioniranju meteorne kanalizacije veljajo pravila, ki jih verjetno pozna tudi uredbo dajalec, da se kanalizacijski sistem dimenzionira na 50 ali 100-letna povratne vode (odvisno od ekonomske utemeljenosti obravnavanega območja). Mimogrede: nobena stopnja amortizacije vgrajenega materiala ali opreme ni manjša od dveh %, kar pomeni 50-letno dobo. To dejstvo torej omogoča, da se obratovanje »predragih« (dimenzioniranih na 100-letne povratne vode), vendar pravilno dimenzioniranih kanalizacijskih sistemov obračunava dražje, kot je bilo tehnično pravilno projektirano in zgrajeno. Še huje se ta problem odrazi pri mešanem kanalizacijskem sistemu, kjer se 100%-na (že prej pojasnjeno, da po vsej verjetnosti predimenzionirana) kapaciteta kanala tehnično deli na 5-10% za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode in 90-95% za potrebe odvajanja padavinske vode (!?) Mogoče bi se lahko ta »predimenzioniranost« na področju amortizacije smiselno uporabila kot del elementa cene iz naslova »posebne storitve izvajalca« (11.člen) ? Navedeni problemi v predmetni »Uredbi« niso opredeljeni niti niso podana izhodišča za njihovo poenoteno obravnavo in dopuščajo veliko možnosti tako občinam kot lastnicam komunalne infrastrukture in tudi izvajalcem tovrstne javne službe, da sicer ob pravilnem upoštevanju vseh ostalih določil (torej gledano iz pravnega vidika zakonito) pri novem določanju cen komunalnih storitev dosežejo tako rekoč kakršne koli hočejo cene za »nove« storitve, ki jih sedaj sicer že izvajajo v okviru obstoječih cen, ki so (ali naj bi bile) tudi pod drobnogledom pristojnih organov. Prepričani smo lahko, da bodo prihodki tako občine kot izvajalca tovrstne javne službe po izdelavi novih (drugačnih ?) cen bistveno višji od dosedanjih za opravljanje enakih storitev v enakem obsegu, kot dosedaj. Res pa je, da bodo (so) imeli izvajalci tovrstne javne službe kar precej dela in nepotrebnih stroškov, da določijo vrednost neznanke, ki jo je dosedaj predstavljala skupna površina vseh streh z ugotovitvijo, kako in kam se odvaja po domače povedano dež ob dejstvu, da so vsaj javne površine že sedaj precej natančno določene. In javne površine uporabljajo vsi, ne le tisti, ki so priključeni na kanalizacijski sistem. Predlagana rešitev: a) odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin se obračunava po priznanih stroških izvajalca javne službe, in sicer za odvajanje preko ločene meteorne kanalizacije brez upoštevanja amortizacije oz. ekvivalenta najemnine po definiciji te »Uredbe«; za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode preko mešanega sistema kanalizacije pa z upoštevanjem amortizacije oz. ekvivalenta najemnine. Dejavnost se financira iz proračuna občine (uporaba javnih površin ni omejena na individualne uporabnike kanalizacijskega sistema) b) odvajanje padavinske odpadne vode s streh se obračunava po priznanih stroških izvajalca javne službe, in sicer za odvajanje preko ločene meteorne kanalizacije brez upoštevanja amortizacije oz. ekvivalenta najemnine po definiciji te »Uredbe«; za odvajanje padavinske odpadne vode preko mešanega sistema kanalizacije pa z upoštevanjem amortizacije oz. ekvivalenta najemnine. Dejavnost se financira s mesečnim plačilom uporabnikov in sicer po poenostavljeni metodi: A = mesečni strošek uporabnika B = skupna površina kanaliziranega območja občine (100%) C = skupna površina javnih površin D = skupna površina streh E = površina strehe uporabnika F = priznani letni skupni stroški izvajalca javne službe G = amortizacija A = (F : D x E): 12 in A = ((F+G) : D x E) : 12 Pripis: V kolikor je izpostavljena problematika z moje strani napačno razumljena in morebiti niti ne obstoja, se opravičujem.