Davek na nepremičnine

Odziv Ministrstva za finance

Predlagatelj novega Zakona o davku na nepremičnine si je med glavne cilje sprejema novega sistema obdavčitve nepremičnin med drugim zastavil:

• nadomestitev obstoječega sistema dajatev, vezanih na posedovanje nepremičnin (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremično premoženje večje vrednosti) z enotnim davkom na nepremičnine,
• posodobitev sistema z določanjem vrednosti nepremičnine kot davčne osnove in
• zmanjšanje administrativne zapletenosti in nepreglednosti obstoječega sistema z določanjem predmeta obdavčitve, zavezanca in davčne osnove na podlagi podatkov v enoviti evidenci na ravni države, registru nepremičnin, po tudi
• povišati prihodke iz naslova obdavčitve nepremičnin na okoli 1 % bruto domačega proizvoda - BDP, s čimer bi se Slovenija, kjer danes prihodki iz obdavčitve nepremičnin predstavljajo le okoli 0,6 % BDP, bolj približala državam OECD, kjer v povprečju te dajatve prispevajo okoli 1,8 % BDP,
• del prihodkov (polovico) nameniti državnemu proračunu kot nov sistemski vir, ki bo kratkoročno prispeval h konsolidaciji proračuna države, dolgoročno pa omogočil postopno spremembo strukture davčnih virov.

Zdaj že pretekli sistem obračunavanja dajatev od premoženja oziroma nepremičnin v Republiki Sloveniji je bil zastarel, neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim ekonomskim razmeram, kar je lahko privedlo do neenakopravne obravnave istovrstnih nepremičnin glede na njihov lastniški in ekonomski status oziroma do neenakopravne, če ne celo nepravične obravnave davčnih zavezancev. Glavni problemi dosedanjega sistema so različno določevanje zavezancev za plačilo, neenotne metode določanja davčne osnove, veliko število različnih, pogosto med seboj nepovezanih izjem in olajšav ter nepopolnost nepremičninskih evidenc. Z Zakonom o davku na nepremičnine se torej uvaja nov, modernejši, preglednejši in predvsem pravičnejši sistem obdavčitve nepremičnega premoženja, s katerim se ukinja vse dosedanje oblike obdavčitve. Davek na nepremičnine sledi cilju najmanj ohranitve prihodkov občin iz tega naslova na obstoječi ravni, obenem pa se del prihodkov (polovica) nameni državnemu proračunu kot nov sistemski vir, ki bo omogočil tudi postopno spremembo strukture davčnih virov.

V zvezi z navedbami o racionalizaciji v smislu zmanjšanja javne uprave in znižanja plač, ki presegajo 1.500,00 evrov neto ter ukinitvi oziroma znižanju nepotrebnih socialnih transferjev na raven pod minimalno plačo pojasnjujemo, da se je že nekaj vlad posvečalo tudi problemu racionalizacije javne uprave in poseglo tudi na področje zmanjševanja odhodkov. Usklajevanje plač in napredovanje sta v javnem sektorju že nekaj let zaustavljena, s posegi v zadnjih dveh letih pa se je plače tudi zniževalo. Prav tako se je z Zakonom za uravnoteženje javnih financ poseglo tudi na področje omejevanja socialnih transferov.

V letošnjem letu je vlada s programom stabilnosti določila, da se bodo za doseganje ciljev fiskalne politike znižanja primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2014 na strani odhodkov nadaljevali restriktivna politika plač v javnem sektorju, restriktivna politika do vseh vrst transferov ter večja osredotočenost investicijskih odhodkov.

Torej vlada izvaja ukrepe za fiskalno konsolidacijo tako na strani odhodkov kot na strani prihodkov. Davek na nepremičnine se sicer uvaja kot dodatni davčni prihodek v času krize in se dejansko všteva v prihodke za izravnavo proračunskega primanjkljaja, vendar je to dolgoročno gledano pomemben nov sistemski davek, namenjen tudi temu, da se po preteku krize začne zmanjševati druge davčne obremenitve, predvsem obremenitev dela.