Voda javna lastnina
Predlog dajem v ponovno obranavo ker sem dobil enak odgovor kot vedno da je obstoječe stanje v redu,
Predlagam da postane voda brezplačna za gospodinstva saj so pri nas v našem kraju in tudi drugod po sloveniji naši starši,dedki,babice sami kopali jarke za cevi in so tudi odkupili števec za vodo,sedaj moramo pa še celo števnino plačevati,in razne nesmiselne prispevke državi in občini ki si vedno izmišlja nove davke. sedaj pa kumunalna podjetja vse na debelo zaračunavajo vzdrževanje itd..,celoten sistem vodovodnega omrežja je pa v čedalje slabšem stanju in ga sploh ne obnavljajo, ampak samo molzejo naš denar za sebe,in lepo živijo na naš račun samo poglejte si kakšne avtomobile imajo v upravah in kako so si uredili poslovne prostore.
Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas?
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010) občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina mora imeti, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje načina opravljanja gospodarskih javnih služb (Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO in 127/2006 – ZJZP), način opravljanja vsake obvezne občinske gospodarske javne službe zakonito predpisan v občinskih odlokih. V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah je lokalna skupnost dolžna zagotavljati obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja v obliki režijskih obratov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ali z dajanjem koncesij na predpisan način.
Zakon o varstvu okolja (ZVO–1, Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl.US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO - 1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) v 149. členu določa, da je oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska javna služba. Določa tudi, da so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, infrastruktura lokalnega pomena.
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012; v nadaljevanju uredba) je pripravljena na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja in določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer med njimi tudi za oskrbo s pitno vodo.
Cena izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer dela, ki predstavlja ceno javne infrastrukture, dela, ki predstavlja ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe, in dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane. Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe. Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe. Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne službe. Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe (variabilni del cene). V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
- neposredne stroške materiala in storitev,
- neposredne stroške dela,
- druge neposredne stroške,
- splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
- neposredne stroške prodaje,
- stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
- druge poslovne odhodke in
- donos, ki pripada izvajalcu javne službe.
Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat), potrdi pa jo pristojni občinski organ. Predlagana cena se imenuje predračunska cena. Občina obravnava elaborat o oblikovanju cene in določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in objavi cenik, ki vsebuje potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. Potrjena cena, znižana za morebitno subvencijo, je zaračunana cena, ki jo plača uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno v skladu s prilogo 2. Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca. Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča plačila celotne najemnine, mora za razliko oblikovati subvencijo iz svojega proračuna.
Glede na navedeno smo mnenja, da je veljavna normativna ureditev ustrezna.