Proti predlaganemu obveznemu zavarovanju za dolgotrajno oskrbo

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Cilj novega zakona, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo je uvesti posebno socialno zavarovanje za primer potrebe po dolgotrajni oskrbi, ki se uvršča v eno od socialnih tveganj, značilnih za dolgoživo družbo, hkrati pa izvajalce in storitve povezati v sistem, ki bo osebam, ki so odvisne od pomoči drugih zagotovil dostopne in kakovostne storitve, predvsem v njihovem domačem okolju. Z novim zakonom bo ustrezno urejeno tudi področje osebne asistence za najtežje invalide, ki potrebujejo stalno pomoč in podporo pri njihovem vključevanju v družbo.

Ravno hitro naraščanje števila starejših od 65 let oziroma starejših od 80 let v Republiki Sloveniji pomeni ključni izziv za ustrezno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe. Trenutno imamo pri nas nekaj manj od 18% celotnega prebivalstva starejšega od 65 let in malo nad 4% tistih, ki so starejši od 80 let. Leta 2020 bo število starejših od 65 let preseglo 20% in število starejših od 80 let 5% vsega prebivalstva. Leta 2030 bo starejših od 65 let že približno četrtina prebivalstva, starejših od 80 let pa bo že skoraj 7% prebivalcev Republike Slovenije. Naša država bo do konca prve polovice tega stoletja znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva. V prvem primeru bi prispevek plačevali vsi, ki so na območju RS tudi obvezno zdravstveno zavarovani. Za ta del zavarovanja bi plačevali prispevke vsi, ki so oziroma bodo zavezanci za plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje kot so delavci in njihovi delodajalci, samozaposleni, kmetje, upokojenci, brezposelne osebe ter drugi zavarovanci, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, za osebe brez dohodkov oziroma premoženja bi prispevke morale plačevati lokalne skupnosti oziroma Republika Slovenija kot to določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na podlagi predloga za uvedbo novega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ne bi bilo potrebno povečati prispevkov za socialno varnost. Za obvezno javno zavarovanje bi se namreč prenesla določena sredstva, ki se že sedaj zagotavljajo v obveznem zdravstvenem (zdravstvena nega v socialnih zavodih, nekateri pripomočki) in pokojninskem in invalidskem zavarovanju (dodatek za postrežbo in nego) na izvajalca novega zavarovanja. Tako bi se v teh dveh zavarovanjih znižale prispevne stopnje, pri nosilcu zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (predvidoma: Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije) pa uvedla nova, ki bi bila enako visoka kot je bila za te potrebe pri dosedanjih nosilcih zavarovanja. Nova obremenitev bi bile le premije za obvezno pogodbeno zavarovanje, ki pa bi jih zavezanci plačevali iz zasebnih sredstev.

Predlog v celoti zavračamo kot popolnoma neutemeljen.