Pavšalizacija
Vladi predlagam, da namesto davčnih blagajn uvede pavšale.
Zdi se, da vlada to možnost ignorira in stremi k uvedbi davčnih blagajn, kljub temu, da je pavšalizacija precej učinkovitejša ter prinaša dodatne pozitivne učinke (omejitev sive ekonomije, predvidljivost davčnih dohodkov, omejitev nelojalne konkurence, poenostavitev poslovanja) v primerjavi z davčnimi blagajnami. Kako lahko davčna blagajna koristi v primeru, ko račun sploh ni bil izdan? Še vedno obstaja ogromno dejavnosti, v katerih se račun v večini ne izda. Po mojih informacijah, se pavšalizacija uspešno uporablja v sosednji Avstriji in še kje. Se avstrijski sistem ne zdi dovolj dober, da bi se bilo vredno zgledovati po njem?
Pričakujem odgovor, zakaj vlada preferira davčne blagajne in kakšne so po njenem mnenju prednosti davčnih blagajn pred pavšali.
V izogib nekonstruktivnim komentarjem, ki so se na to temo že pojavljali, pa še to. Uvedba pavšalov ni (oz. ne bi bila) noben dodatni davek, ampak le drugačna oblika davka na promet, ki ga podjetnik ali podjetje tako ali tako plačuje že sedaj. Razlika je le v tem, da eni računov ne izdajajo, s tem ne plačujejo davka, njihove storitve so zato lahko cenejše in tako predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki davke plačujejo. Za podjetja in podjetnike, ki davek plačujejo dosledno že sedaj, bi davčno breme lahko bilo celo nižje, kot je sedaj, saj bi država lahko pobrala nižji odstotek prihodkov, nabrala bi pa vseeno več, saj bi pobrala od vseh.