Predlagam, da bi bilo lektoriranje spletnih portalov obvezno. Vedno več bralcev bere na spletu, portali ne skrbijo za zgledno slovenščino (rtvslo.si, 24ur, vecer.com ...) in posredno spodbujajo polpismenost.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
Strinjamo se z mislimi v komentarjih predloga, da bi morali biti novinarski članki napisani slovnično ustrezno, da bi morala veljati kvaliteta pred kvantiteto, da mediji igrajo veliko vlogo v ozaveščanju ljudi in da jezikovna ustreznost objavljenih besedil lahko vpliva (in bi morala vplivati) na izbiro ponudnika medijskih vsebin, torej, da se potrošniki ne smemo sprijazniti z vsem, kar nam ponujajo v tem primeru medijske ustanove. Obenem pa dvomimo, da bi lektoriranje spletnih portalov vplivalo na povečanje pismenosti pišočih, saj bi se ti verjetno preveč zanašali na lektorje. Veliko vlogo pri (ne)lektoriranju besedil igrata tudi čas (hitra, ažurna objava novic ipd. na spletu) in žal denar (zaposlitev lektorjev), za kakovostno lektoriranje (odprava jezikovnih in pravopisnih napak, tudi vsebinski in stilni popravki) pa je potrebno oboje. Vseeno bi morala biti zagotovljena večja odgovornost tako na strani urednikov kot avtorjev besedil, objavljenih na spletnih portalih, in mi si jo želimo in jo pričakujemo. V tem smislu bomo ponudnike spletnih portalov opozorili in jim svetovali povečano skrb za jezikovno ustreznost pri objavljanju besedil.
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) določa status in rabo slovenščine predvsem v odnosu do drugih jezikov. To pomeni, da ne zapoveduje kakovosti jezika – torej dobre oziroma pravilne slovenščine, saj je to zelo težko meriti, ocenjevati in posledično oglobiti. Z vidika pristojnosti nadzora dela ZJRS, kot je opredeljen v 29. členu, za tovrsten nadzor in ukrepanje v smislu popravljanja slovenščine v javni rabi ni pravne podlage. V členih, katerih izvajanje nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, se zahteva raba slovenščine kot take v različnih situacijah, pri čemer se ZJRS ne spušča v opredelitev pravilne rabe, kadar se uporablja pogovorni ali knjižni jezik (in pravilnost slednjega) in tako tudi ne regulira kakovosti slovenščine (npr. tujke), temveč njen status. Področje kakovosti jezika je zato država poverila drugim inštrumentom in inštitucijam, zlasti šolstvu v najširšem smislu. Kakovost jezika lahko razvijamo s spodbujevalnimi ukrepi, kot so vzgoja in izobraževanje ter promocija. V okviru slednje Ministrstvo za kulturo vsako leto objavi javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, s sicer skromnimi finančnimi sredstvi pa podpiramo razne projekte, izobraževanje, tečaje, poletne šole, digitalizacijo jezikovnih priročnikov ipd.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo tudi Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta 15. julija 2013), s katero država določa politiko na področju jezikov za naslednje petletno obdobje. V resoluciji je največ pozornosti namenjeno prav ukrepom na področju jezikovnega izobraževanja in opremljenosti govorcev s sodobnimi jezikovnimi priročniki (slovarji, slovnice, pravopis) in orodji (spletna in mobilna jezikovna orodja).
Dvig ravni jezikovne kulture je kompleksen projekt, ki zahteva usklajeno delovanje različnih akterjev in mehanizmov. Ali bi obvezno lektoriranje spletnih portalov dvignilo raven jezikovne kulture na področju medijev? Nismo prepričani. Raven jezikovne kulture bodo dvignili jezikovno kompetentni avtorji, polno odgovorni za svoje izdelke, ob sodelovanju usposobljenih jezikovnih svetovalcev, katerih vloga je ne le »prečistiti« besedilo, temveč v partnerskem odnosu z avtorjem najti najbolj učinkovito jezikovno sredstvo.