18. 11. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Iz podanega predloga (1. točka) je razvidno, da predlagatelj predlaga spremembo 2. in 3. alineje drugega odstavka 3. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05-UPB1 in 85/09), in posledično tudi spremembo drugih določb zakona (npr. 14., 40., 42., 44. člen). Posledica teh sprememb bi bilo izenačenje malokalibrskega orožja in enostrelnega dolgocevnega orožja z eno ali več gladkimi cevmi (orožje iz 1. točke kategorije D), z orožjem iz 2. do 6. točke kategorije D (plinsko orožje, reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja, možnarji, staro orožje in zračno orožje pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več), glede nabave in posesti orožja. Z vidika posameznika, ki je dopolnil 21 let bi to pomenilo, da mu pri nabavi malokalibrskega orožja in orožja iz 1. točke kategorije D, ne bi bilo treba izpolnjevati pogojev iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (zanesljivost, upravičen razlog za izdajo orožne listine in zdravniški pregled), orožje pa bi lahko nabavljal pri trgovcu z orožjem brez nabavnega dovoljenja, in sicer pod pogoji, ki so določeni v tretjem in četrtem odstavku 40. člena zakona. Poleg tega predlagatelj uporablja nekatere termine, ki jih določbe veljavnega Zakona o orožju ne vsebujejo Termin malokalibrsko orožje je določal Zakon o orožju iz leta 1981, in sicer 4. točka 3. člena, kar je pomenilo, da so športno orožje puške, samokresi in revolverji majhnega kalibra do vključno 5,6 mm z risano cevjo ali gladko cevjo. Pri tem pa določbe Zakona o orožju niso razlikovale med orožjem oziroma strelivom s centralnim vžigom in robnim vžigom. V vojaški sferi se termin malokalibrsko orožje uporablja za "osebno" orožje do kalibra 20 mm, v športni sferi pa se ta termin uporablja za orožje in strelivo kalibra 5.6 mm z robnim vžigom. Kaliber takšnega streliva je v večini primerov v anglosaksonskem merskem sistemu naveden kot .22. Nadalje pripominjamo, da se tudi za orožje iz 1. točke kategorije D uporablja enovit naboj, zato sklepamo da se primerjava dometa nanaša na orožje z risano cevjo za katero se praviloma uporablja "krogelno"strelivo.
Iz 2. točke podanega predloga pa je razvidno, da predlagatelj predlaga spremembo četrtega odstavka 28. člena Zakona o orožju, po katerem je orožje kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa.
Ministrstvo za notranje zadeve meni, da predloga nista utemeljena zaradi naslednjih razlogov: Orožje je skozi zgodovino ohranilo svoj namen, in sicer kot predmet, ki je izdelan z namenom napada in obrambe, športa in lova. Po klasičnem pojmovanju predmeta, ki nima sposobnosti tako napada kot obrambe, ni mogoče opredeliti kot orožje (npr. vojaški ščiti, čelada). Z orožjem se izkazuje moč in nadvlada, je tržno blago, prisotno je pri storitvi kaznivih dejanj, nesrečah, družinskih tragedijah itd. Iz opisane narave orožja izhaja tudi klasična delitev orožja na vojaško orožje, ki je v izključni ingerenci države, kar posledično pomeni, da posameznikom nabava in posest tega orožja praviloma ni dovoljena ter civilno orožje, za katero je nabava in posest, pod določenimi pogoji, dovoljena.
Že iz opisane narave orožja je razvidno, da je orožje predmet, ki pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi, za varnost javnega reda in varnost države. To pa je poglavitni razlog, da je promet z orožjem prepovedan oziroma omejen. Slednje izhaja predvsem iz 1. člena, pa tudi ostalih določb Zakona o orožju ter drugih predpisov (npr. predpisi s področja obrambe, Kazenski zakonik, mednarodni sporazumi in pogodbe). Določba 2. člena Zakona o orožju opredeljuje orožje kot predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti: - da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost; - za lov in - za športno streljanje. V navedenem pojmovanju orožja je zajeto tako strelno orožje, ki je lahko ognjeno (potisno sredstvo je smodnik), zračno (potisno sredstvo je zrak ali plin), npr. loki in samostreli (potisno sredstvo je tetiva), hladno orožje (bodala, boksarji itd.) in drugi predmeti (električni paralizatorji in razpršilci). Ti predmeti oziroma orožje so nato v prvem odstavku 3. člena navedenega zakona razdeljeni glede na tehnične lastnosti (avtomatsko, polavtomatsko orožje itd), ognjeno moč, namen izdelave in uporabe (vojaško oziroma civilno), stopnjo nevarnosti itd., v posamezne kategorije (A, B, C in D). Posamezni pojmi v zvezi s to razvrstitvijo pa so nato pojasnjeni v 4. členu Zakona o orožju in navsezadnje tudi v prilogi I in II Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 40/05, 82/07, 63/10 in 52/12). Predpisana razvrstitev orožja je skladna z Direktivo 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja z dne 18. junija 1991 in Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o spremembi Direktive 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Pri tem je treba omeniti, da so pri orožju kategorije A dodane točke 6 (vojaško orožje), 8 (hladno orožje) in posebna oprema za orožje, v kategoriji D pa so dodane točke 2 do vključno 9. Pri podrobni preučitvi omenjene razvrstitve orožja je razvidno, da se orožje z robnim vžigom v kategoriji B ne pojavlja v točkah 2 (v tej je izrecno navedena centralna udarna igla - centralni vžig) in 6 (v tej so izrecno navedene gladke cevi iz katerih se praviloma izstreljuje šibreno strelivo), v ostalih točkah te kategorije in v vseh točkah kategorije C pa se pojavlja. Povsem razumljivo pa je, da se to orožje ne pojavlja v 1. točki kategorije D. Iz te razvrstitve je nadalje razvidno, da se kaliber orožja izrecno ne omenja in da posledično nima kakšnega posebnega pomena pri pogojih nabave in posesti tega orožja. Orožje z robnim vžigom kategorije B in C se izdeluje, uporablja in propagira za lov (mala divjad), šport, varnost, uničevanje škodljivcev Po nekaterih ameriških raziskavah je prav orožje kalibra .22 in dodatki (SHORT, LONGE RIFLE itd.) največkrat prisotno pri ubojih in je najbolj prodajano orožje. Iz navedenega sledi, da je orožje z robnim vžigom ubojno in da predstavlja enako stopnjo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ter javni red, pa naj gre za pištolo, revolver, polavtomatsko repetirno ali enostrelno puško, kot ostalo orožje kategorij B, C in D tč.1. Iz tega pa je mogoče sklepati, da ni nobenega tehtnega razloga, da bi se orožje z robnim vžigom drugače urejalo oziroma obravnavalo kot ostalo orožje kategorij B in C. Navedenim stališčem pritrjuje tudi primerjava zakonodaj držav članic Evropske unije v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu za izvajanje Direktive Sveta 91/477/EGS z 18. junija 1991, o nadzoru pridobivanja in posedovanja orožja s 15.12.2000. Iz omenjenega poročila je razvidno, da je bilo v večini takratnih držav članic EU orožje kategorij B, C in 1. točke kategorije D podvrženo dovoljenju, pa čeprav je bilo po omenjeni direktivi takšno dovoljenje "obvezno" le za orožje kategorije B in da se orožje iz 1. točke kategorije D po direktivi celo prosto prodaja – ni omejitev. Izjeme so le Avstrija, Belgija, Francija in Grčija. Podvrženost dovoljenju je v Zakonu o orožju določena v 2. alineji drugega odstavka 3. člena, ki določa da se orožje kategorije B, C in 1. točke kategorije D, glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov, razvršča v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje. Pogoji za izdajo dovoljenja pa so določeni v drugem odstavku 14. člena Zakona o orožju in so enaki kot jih določa citirana direktiva. Ministrstvo za notranje zadeve še pripominja, da primerjava obravnavanega orožja z zračnim ni ustrezna, saj je tehnični razvoj in pojavnost slednjega orožja v slovenskem prostoru, povsem drugačna. Na svetovnem trgu so se pojavili trendi porasta vse močnejšega zračnega orožja v letih 1990/2000 in se trend še povečuje. V Sloveniji je ta trend pričel naraščati po letu 2000, Ministrstvo za notranje zadeve se je na te trende odzvalo z novelo Zakona o orožju iz leta 2009, ki določa zahtevnejše pogoje za nabavo in posest močnejšega (ubojnega) zračnega orožja.
V zvezi z orožjem z gladko cevjo iz katerega se praviloma izstreljujejo šibrni naboji se sicer strinjamo da je domet slednjega orožja veliko manjši od orožja z risanimi cevmi iz katerih se praviloma izstreljujejo krogelni naboji, vendar to še ne pomeni, da je tudi ognjena moč (ubojnost) orožja z gladko cevjo manjša. Celo nasprotno, zaradi števila izstrelkov iz bližine je ognjena moč orožja z gladki cevmi v določenih situacijah večja od orožja z risanimi cevmi. Zato ga je pričela uporabljati vojska in policija.
V zvezi s predlogom glede avtomatskega orožja pojasnjujemo, da le to na podlagi 2. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o orožju sodi v kategorijo A in kot tako je prepovedano. Zaradi velike ognjene moči je tudi povsem jasno, da sodi avtomatsko orožje med vojaško orožje. Kot že navedeno je vojaško orožje praviloma v izključni ingerenici države. Ker pa vojaško orožje ni samo avtomatsko, temveč se pojavljajo enaki tipi delovanja kot pri civilnem orožju (polavtomatsko, repetirno itd), v direktivi pa se omenja kot prepovedano orožje samo orožje z avtomatskim delovanjem, je zaradi jasnosti v zakonu, v kategorijo A dodana še točka 6. (vojaško orožje), in se nanaša na polavtomatsko in drugače delujoče vojaško orožje. Izključna ingerenca države je v določeni meri dodatno pojasnjena v 1. točki 4. člena Zakona o orožju, kjer je pojem "prepovedano orožje" pojasnjen, in sicer je to orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom niso dovoljeni, razen, če s tem zakonom ni drugače določeno. Takšna izjema je določena v 28. členu Zakona o orožju, po katerem se lahko določene vrste orožja kategorije A zbira (orožje je konkretizirano v Odredbi o seznamu orožja kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati). V zvezi s tem je potrebno upoštevati še okoliščine kot na primer, da po različnih mednarodnih sporazumih oziroma dogovorih, avtomatsko orožje izgubi svojstvo vojaškega orožja, kolikor je bilo izdelano pred letom 1900, da ima avtomatsko orožje, ki se je uporabljalo v drugi svetovni vojni enako ali celo večjo ognjeno moč kot sodobno vojaško orožje itd. Glede na navedeno je povsem razumljiva in utemeljena prepoved, ki jo določa četrti odstavek 28. člena Zakona o orožju. Utemeljenost prepovedi kakršnega koli ljubiteljskega streljanja z avtomatskim orožjem potrjuje tudi 6. člen Direktive 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja z dne 18. junija 1991, ki zavezuje države članice, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da prepovedo nabavo in posedovanje strelnega orožja in streliva, razvrščenega v kategorijo A. V posebnih primerih lahko pristojni organi izdajo dovoljenja za takšno strelno orožje in strelivo, kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.
Predlog pomeni dodatno količino orožja v naši družbi. Ameriške statistike kažejo, da so žrtve orožja prepogosto otroci, ki najdejo "dobro" varovano orožje, lastniki med uporabo in čiščenjem, ter "vlomilci" za katere se potem pokaže, da so le domači najstniki, ki so se odplazili iz hiše med vračanjem pa dobili kroglo. Mačk in psov, lastnih in sosedovih nihče ne šteje, da o ptičih ne govorimo.
Ni mi čisto jasno zakaj bi pod izgovorom tehnične dediščine posedovali orožje tujih blagovnih znamk, ki je že milijonkrat dokumentirano, tovarne imajo svoje muzejske primerke, vse skupaj pa z našim nacionalnim interesom nima močnejše povezave.
Za splošno zdravje je najbolje, da predlagate zmanjšanje pravic.
Definirajte prepogosto (ali gre za vaše subjektivno mnenje? -> v tem primeru ne pišite svojega komentarja kot neko dejstvo ali naravni zakon, ki ni arbitraren)?
V prvem odstavku vse navedbe, ki ste jih navedli ne samo da ne držijo ampak so povsem izkrivljene saj "ameriške statistike" kažejo ravno nasprotno, da več kot je orožja in še posebej prikritega nošenja (CCW je okrajšava za ameriško dovoljenje prikritega nošenja) manj je kriminala. Ravno tako glede na število orožja je število kaznivih dejanj in umorov z njem relativno majhno in so tako kot povsod problemi povezani z orožjem direktno povezani z raso in/ali kriminalnim početjem. To namreč kažejo t.i. "ameriške statistike" in so povsem lahko dostopne na internetu, če jih morda želite preveriti.
Drugi odstavek in nadalje pa nakazuje na to, da se ne zavzemate za živi in pusti živeti (kar naj bi bilo temelj svobodne družbe) ampak bi zaradi lastnega strahu in/ali predsodkov oz. neznanja želeli predpisovati, kaj naj si nekdo drug želi ali s čim naj se ukvarja. Omenjate nek nacionalni interes ampak ne vidim povezave med abstraktno idejo nacionalnega interesa in osebne svoboščine, ponavadni nacionalni interes zagovarjajo in povdarjajo komunisti ali nacionalsocialisti?
Spoštujem vaše mnenje vendar je po mojem mnenju neracionalno in izhaja iz kombinacije nevednosti in prestrašenosti. Morda za premislek, sekire, noži, izvijači in drugo orodje ni kontrolirano z njim se občasno tudi pobijajo ljudje vendar nikjer ne zasledim čustvenih izpadov in zahtev po kategoriziranju orodja v bolj/manj nevarne skupine in s tem na dovoljeno/nedovoljeno.
To, da več orožja pomeni manj kriminala, je podobno bistrouma izjava, kot tista od predstavnika NRA po pokolu v Aurori....da če v kinu ne bi bilo prepovedano nošenje orožja, in bi bilo med gledalci tudi nekaj oboroženih.....bi le-ti lahko ubili napadalca preden je pobil toliko ljudi.
Sicer pa se ameriške statistike glede vpliva na orožje (pa naj bodo kredibilne ali ne) niti približno ne morejo uporabiti pri nas....
Meni je zelo všeč, da je dostop do orožja zelo omejen....in se zaradi tega počutim bistveno bolj varno, kot če bi imel na cesti vsak drug človek nekje skrito pištolo.
Bilo je kar nekaj primerov (ki seveda razumljivo niso bili medijsko odmevni) kjer je bilo točno tako kot je "NRA agitator" izjavil.
Se pa močno strinjam glede uporabe ameriških statistik pri nas saj ne varnostno ne rasno ne ekonomsko socialno nismo primerljivi.
Glede tega kako se počuti kdo (hipotetično - čeprav že sedaj dosti ljudi nosi orožje s sabo le da je prikrito in se pač ne opazi) več pove o osebi in njegovem mnenju o soljudeh kot dejanski situaciji, ki bi se razvila v kolikor bi "vsak drugi imel orožje pri sebi". Morda bi bilo koristno se vprašati ali bi sam če bi to imel kar streljal vse vprek in ali je nekdo tako aroganten, da zase misli, da je edini pamet dobil na tem svetu vsi ostali so pa idioti, ki se bodo pobili med sabo, če bodo le dobili priliko za to. Pri orožju gre dostikrat izključno za ali strah ali pa projekcije lastnih napak na vse ostale in posledično "vsi bi se pobili med sabo" argumente.
Ne rabijo biti vsi ostali "idioti".....dovolj je, da je "idiotov" 5%, pa bo streljanja kar dosti.....in mislim, da se strinjamo, da jih je več kot 5%.
Sicer pa, preprosto ne razumem, kje bi naj bila korist lažjega dostopa do orožja. V Sloveniji je pojavnost takšnega kriminala, pred katerim bi se lahko v določenem trenutku ubranil, če bi imel v žepu pištolo, zelo nizka. In tudi če bi se s tem, da bi več civilistov imelo po žepih skrite pištole, pojavnost še znižala (pa ne verjamem, da se bi), bi preostali kriminal postal bistveno bolj nasilen.
Preprosto....če te hoče nekdo sedaj na cesti oropati, te bo pretepel, ali v najslabšem primeru pokazal nož....ker ve, da si neoborožen, in se mu ne moreš upreti. Če bo vedel, da obstaja velika možnost, da si oborožen, bo pa tudi on imel pištolo, in bo zelo nervozen ob vsakem sumljivem gibu.
Če me že kdo misli oropati na ulici, želim da ve, da je pri tem varen. Ker za tistih 30 EUR, ki jih imam v povprečju v denarnici, ne mislim tvegati življenja.
Po tej logiki in glede na statistiko zločinov v deželi bi bilo potrebno enako obravnavati in kategorizirati prevozna sredstva in večino orodja.
Po mojem je pa bolje, da vsak, ki hoče uporabljati in posedovati orožje, opravi enake preizkuse in zahteve, ne glede na orožje, ki ga bo uporabljal. Pa naj gre za zračno pištolo ali za lovsko puško. Avtomatska orožja bi pa dovolil samo osebam po uradni dolžnosti.
Zakaj enake teste? Ker nikoli ne veš, kakšno orožje pride na trg in kam ga uvrstiti. In potem pride do zmede, ali naj opravim ta test ali tistega, podpišem ta obrazec ali onega?
Vsi enako zahtevno, ne glede na orožje.
Pa še obvezen psihološki test.