Izključitev davkoplačevalcev iz reševanja negativne finančnega stanja

Odziv Ministrstva za finance

Gospodarska kriza, ki je najprej prizadela predvsem gospodarski sektor, se je v letih 2011 in 2012 razširila še v bančni sektor. Za njegovo sanacijo je bil v lanskem letu že sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 63/13; v nadaljnjem besedilu: ZUKSB), ki določa ukrepe za izboljšanje stanja v slovenskem bančnem sistemu in posledično v celotnem finančnem sistemu. Doslej so pobudo za izvedbo ukrepov po ZUKSB podale tri največje banke, Vlada Republike Slovenije pa je v zvezi s tem tudi že odločila, da so primerne za izvedbo ukrepov, ki jih določa omenjeni zakon. Kot je znano, se v teh bankah trenutno izvaja skrbni pregled sredstev in obremenitveni testi, nato pa se bo proces sanacije bank lahko nadaljeval. Z namenom izvedbe nadzorovane likvidacije se ukrepi po ZUKSB izvajajo tudi v Factor banki, d. d., in Probanki, d. d..

Trenutno je v zakonodajnem postopku tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katerim se Banki Slovenije daje možnost, da z uporabo izrednega ukrepa prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti v delnice banke ponovno vzpostavi kratkoročno in dolgoročno kapitalsko ustreznost ali ustrezen likvidnostni položaj banke, v zvezi s katero je podano povečano tveganje. V skladu z novimi pravili Evropske komisije o državni pomoči banki v težavah je namreč le-ta dopustna le pod pogojem, da so pred tem k zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke v celoti prispevali tudi delničarji in imetniki podrejenih finančnih instrumentov. Navedeno pomeni, da bodo v primeru, da bo zakon uveljavljen, k pokritju izgub v prvi vrsti prispevali lastniki bank, s tem pa bo nižja potrebna državna pomoč, ki gre v breme davkoplačevalcev.

V zvezi s predlogom, da bi bilo treba najprej ukrepati proti osebam, ki so krive za nastalo stanje v bančnem in širše gospodarskem sistemu, pa predlagatelja seznanjamo, da ZBan-1L vsebuje naslednje ukrepe za zagotavljanje odgovornosti:

• kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora bank, ki so povezana z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanja ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja;
• dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja tudi v primeru, če banka te podatke posreduje sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika;
• izredna uprava mora Banko Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije ter organe odkrivanja in pregona nemudoma obvestiti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznala ali bila o njih obveščena.

Tudi ZUKSB vsebuje člene, ki olajšujejo odkrivanje in pregon kaznivih dejanj s področja bančnega poslovanja, in sicer:

• določa, da pri ravnanju s kreditnimi mapami Družbo za upravljanje s terjatvami bank (DUTB) zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov, razen v primeru, ko gre za naznanitev suma kaznivega dejanja;
• določa, da mora DUTB na osnovi revizijskih ugotovitev kršitev v treh delovnih dneh predlagati pristojnemu sodišču začasno prepoved razpolaganja s premoženjem kršitelja. V dokaznem postopku mora lastnik v šestih mesecih po zasegu dokazati pridobljeno lastništvo. Nedokazana sredstva iz protipravno pridobljene premoženjske koristi postanejo vir za sanacijo slabih naložb v bankah;
• določa, da so člani upravnega odbora DUTB dolžni vsak sum kaznivega ravnanja članov organov vodenja in članov organov nadzora bank ter organov nadziranja bank, s katerim se seznanijo v zvezi z opravljanjem svoje zaposlitve, predvsem ob pregledovanju kreditnih map takoj na ustrezen način naznaniti pristojnim organom;
• podaljšuje zastaralne roke za kazniva dejanja in škodo, ki so jo z njimi povzročili člani organov vodenja in nadzora bank.

Ministrstvo za finance ocenjuje, da navedene določbe ZUKSB in ZBan-1L organom pregona omogočajo učinkovito izvajanje njihovih pristojnosti, ki se nanašajo na pregon kaznivih dejanj, storjenih na področju bančnega poslovanja.