Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Enotna razdelitev Republike Slovenije za splošno uporabo

2712 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam, da se končno uvede enotna in uporabna delitev Republike Slovenije, ki bi veljala tako za uradne upravne kot tudi za splošne in vsestranske običajne namene.

Zdaj namreč vsaka ustanova in vsako podjetje, ki za svoje delo potrebuje razdelitev Slovenije na več manjših enot, uporablja drugačno, kar lastno izmišljeno delitev (npr. trgovci, banke, telekom), ki temeljijo bodisi na zgodovinskih pokrajinah (Štajerska, Primorska), regijah (Podravska, Savinjska), mestnih okrožjih (Kočevsko, Murskosoboško, Slovenjgraško), rajonih itn. in vsak pri svoji razdelitvi začrta po svoje izmišljene meje. Ta obilica različnih upravnih enotskih delitev povzroča samo zmedo in nikakor ne koristi.

Imena statističnih regij, ki veljajo za še najbolj uradna, so nesorazmernih velikosti, ob tem pa še okorna in nerodna, saj nekatera temeljijo na imenih zgodovinskih pokrajin (Koroška, Dolenjska), druga iz imen mest (Goriška), tretja pa so spet sestavljena (Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Osrednjeslovenska, Spodnjeposavska regija, regija Jugovzhodna Slovenija). Poleg tega pa je še uporabljeno jedro "regija", ki ne zveni ravno najbolj ubrano in se ob množici drugih primernih slovenskih izrazov (pokrajina, krajina, dežela) zdi prav grdo.

Večina drugih držav za imenovanje enot svoje razdelitve uporablja razmerje med zgodovinskimi in pokrajinskimi imeni, npr. Italija (regije), Hrvaška (županije), Avstrija (dežele), Švica (kantoni) itn.

Tako bi bila lahko tudi Slovenija uporabno in priročno razdeljena na uradne, uzakonjene in splošnoveljavne enote, ki bi temeljile na zgodovinskopokrajinskih in zemljepisnih imenih.

Primer take razdelitve (zgolj kot ponazoritev):

– Mesto Ljubljana, – Ljubljanska pokrajina, – Istrska pokrajina, – Primorska pokrajina, – Gorenjska pokrajina, – Notranjska pokrajina, – Dolenjska pokrajina, – Spodnjesavska pokrajina, – Zasavska pokrajina, – Štajerska pokrajina, – Koroška pokrajina, – Pomurska pokrajina.

17 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S studenecuros 37 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19. 11. 2013

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Predlagana upravna razdelitev, ki bi vključevala vsa področja delovanja javne uprave, sodstva in poslovnega delovanja, ni mogoča. Razlogov je več. Za poslovne subjekte vlada ne more predpisovati teritorializacije oziroma njihovega organiziranja po Sloveniji. Dejstvo pa je, da imamo na področju delovanja državne uprave preveč posameznih teritorialnih organiziranosti, ki niso vedno pogojena z naravo njihovega delovanja. Upravljanje npr. z vodami, gozdovi je pogojeno z naravnimi danostmi.

Način teritorialne organiziranosti, ki ga predlagate, bi bil mogoč ob ustanovitvi pokrajin s širokim naborom pristojnosti in pa prilagoditvi ostalih podsistemov tej organiziranosti. Imena pokrajin kot jih predlagate so bila predlagana v več predlogih zakonov za ustanovitev pokrajin v Sloveniji.

Analize in predlogi zakonov o pokrajinah so dostopna na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 10. 9. 2013 | 20:36:06

Enotna delitev Slovenije za vsestransko uporabo

Predlagam, da se končno uvede enotna in uporabna delitev Republike Slovenije, ki bi

veljala tako za uradne upravne kot tudi za splošne in vsestranske običajne namene.

Zdaj namreč vsaka ustanova in vsako podjetje, ki za svoje delo potrebuje razdelitev

Slovenije na več manjših enot, uporablja drugačno, kar lastno izmišljeno delitev (npr.

trgovci, banke, telekom), ki temeljijo bodisi na zgodovinskih pokrajinah (Štajerska,

Primorska), regijah (Podravska, Savinjska), mestnih okrožjih (Kočevsko,

Murskosoboško, Slovenjgraško), rajonih itn. in vsak pri svji delitvi začrta po svoje

izmišljene meje. Ta obilica različnih upravnih enotskih delitev povzroča samo zmedo in

nikakor ne koristi.

Imena statističnih regij, ki veljajo za še najbolj uradna, so nesorazmernih velikosti, ob tem

pa še okorna in nerodna, saj nekatera temeljijo na imenih zgodovinskih pokrajin (Koroška,

Dolenjska), druga iz imen mest (Goriška), tretja pa so spet sestavljena (Obalno-kraška,

Notranjsko-kraška, Osrednjeslovenska, Spodnjeposavska regija, regija Jugovzhodna

Slovenija). Poleg tega pa je še uporabljeno jedro "regija", ki ne zveni ravno najbolj ubrano

in se ob množici drugih primernih slovenskih izrazov (pokrajina, krajina, dežela) zdi prav

grdo.

Večina drugih držav za imenovanje enot svoje razdelitve uporablja razmerje med

zgodovinskimi in pokrajinskimi imeni, npr. Italija (regije), Hrvaška (županije), Avstrija

(dežele), Švica (kantoni) itn.

Tako bi bila lahko tudi Slovenija uporabno in priročno razdeljena na uradne, uzakonjene in

splošnoveljavne enote, ki bi temeljile na zgodovinskopokrajinskih in zemljepisnih imenih.

Primer take razdelitve (zgolj kot ponazoritev): – Mesto Ljubljana, – Ljubljanska pokrajina, – Istrska pokrajina, – Primorska pokrajina, – Julijska pokrajina, – Gorenjska pokrajina, – Notranjska pokrajina, – Dolenjska pokrajina, – Spodnjesavska pokrajina, – Zasavska pokrajina, – Štajerska pokrajina, – Koroška pokrajina, – Pomurska pokrajina.

Verzija predloga z dne, 10. 9. 2013 | 20:37:50

Enotna delitev Slovenije za vsestransko uporabo

Predlagam, da se končno uvede enotna in uporabna delitev Republike Slovenije, ki bi veljala tako za uradne upravne kot tudi za splošne in vsestranske običajne namene.

Zdaj namreč vsaka ustanova in vsako podjetje, ki za svoje delo potrebuje razdelitev Slovenije na več manjših enot, uporablja drugačno, kar lastno izmišljeno delitev (npr. trgovci, banke, telekom), ki temeljijo bodisi na zgodovinskih pokrajinah (Štajerska, Primorska), regijah (Podravska, Savinjska), mestnih okrožjih (Kočevsko, Murskosoboško, Slovenjgraško), rajonih itn. in vsak pri svji delitvi začrta po svoje izmišljene meje. Ta obilica različnih upravnih enotskih delitev povzroča samo zmedo in nikakor ne koristi.

Imena statističnih regij, ki veljajo za še najbolj uradna, so nesorazmernih velikosti, ob tem pa še okorna in nerodna, saj nekatera temeljijo na imenih zgodovinskih pokrajin (Koroška, Dolenjska), druga iz imen mest (Goriška), tretja pa so spet sestavljena (Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Osrednjeslovenska, Spodnjeposavska regija, regija Jugovzhodna Slovenija). Poleg tega pa je še uporabljeno jedro "regija", ki ne zveni ravno najbolj ubrano in se ob množici drugih primernih slovenskih izrazov (pokrajina, krajina, dežela) zdi prav grdo.

Večina drugih držav za imenovanje enot svoje razdelitve uporablja razmerje med zgodovinskimi in pokrajinskimi imeni, npr. Italija (regije), Hrvaška (županije), Avstrija (dežele), Švica (kantoni) itn.

Tako bi bila lahko tudi Slovenija uporabno in priročno razdeljena na uradne, uzakonjene in splošnoveljavne enote, ki bi temeljile na zgodovinskopokrajinskih in zemljepisnih imenih.

Primer take razdelitve (zgolj kot ponazoritev):

– Mesto Ljubljana, – Ljubljanska pokrajina, – Istrska pokrajina, – Primorska pokrajina, – Julijska pokrajina, – Gorenjska pokrajina, – Notranjska pokrajina, – Dolenjska pokrajina, – Spodnjesavska pokrajina, – Zasavska pokrajina, – Štajerska pokrajina, – Koroška pokrajina, – Pomurska pokrajina.

Verzija predloga z dne, 11. 9. 2013 | 13:19:07

Enotna delitev Slovenije za splošno uporabo

Predlagam, da se končno uvede enotna in uporabna delitev Republike Slovenije, ki bi veljala tako za uradne upravne kot tudi za splošne in vsestranske običajne namene.

Zdaj namreč vsaka ustanova in vsako podjetje, ki za svoje delo potrebuje razdelitev Slovenije na več manjših enot, uporablja drugačno, kar lastno izmišljeno delitev (npr. trgovci, banke, telekom), ki temeljijo bodisi na zgodovinskih pokrajinah (Štajerska, Primorska), regijah (Podravska, Savinjska), mestnih okrožjih (Kočevsko, Murskosoboško, Slovenjgraško), rajonih itn. in vsak pri svji delitvi začrta po svoje izmišljene meje. Ta obilica različnih upravnih enotskih delitev povzroča samo zmedo in nikakor ne koristi.

Imena statističnih regij, ki veljajo za še najbolj uradna, so nesorazmernih velikosti, ob tem pa še okorna in nerodna, saj nekatera temeljijo na imenih zgodovinskih pokrajin (Koroška, Dolenjska), druga iz imen mest (Goriška), tretja pa so spet sestavljena (Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Osrednjeslovenska, Spodnjeposavska regija, regija Jugovzhodna Slovenija). Poleg tega pa je še uporabljeno jedro "regija", ki ne zveni ravno najbolj ubrano in se ob množici drugih primernih slovenskih izrazov (pokrajina, krajina, dežela) zdi prav grdo.

Večina drugih držav za imenovanje enot svoje razdelitve uporablja razmerje med zgodovinskimi in pokrajinskimi imeni, npr. Italija (regije), Hrvaška (županije), Avstrija (dežele), Švica (kantoni) itn.

Tako bi bila lahko tudi Slovenija uporabno in priročno razdeljena na uradne, uzakonjene in splošnoveljavne enote, ki bi temeljile na zgodovinskopokrajinskih in zemljepisnih imenih.

Primer take razdelitve (zgolj kot ponazoritev):

– Mesto Ljubljana, – Ljubljanska pokrajina, – Istrska pokrajina, – Primorska pokrajina, – Gorenjska pokrajina, – Notranjska pokrajina, – Dolenjska pokrajina, – Spodnjesavska pokrajina, – Zasavska pokrajina, – Štajerska pokrajina, – Koroška pokrajina, – Pomurska pokrajina.

Komentarji