Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

varčevanje pri socilanih transferjih

2880 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (otroški dokladi, subvencije vrtcev, malic..) preverja pri DURSU ali imata starša oz. vlagatelja poravnane davke in prispevke. Veliko je raznih direktorjev, družbenikov, s.p. in drugih, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti (so celo na spiskih davčnih dolžnikov), socilane transferje pa kljub temu mesečno prejemajo. Če se ne podrejaš pravnemu redu oziroma ne plačuješ prispevkov , ne bi smel biti upravičen do raznih socialnih transferjev (če v žakelj nič ne daš, tudi ne moreš nič ven dobiti - logika zdrave pameti). Tukaj bi vlada lahko veliko privrčevala.

Postopke bi morala voditi državna uprava, nikakor pa ne centri za socialno delo, kajti njihove naloge naj bi temeljile na sociali in pomoči ljudem, ne pa na na posebnih ugotovitvenih "birokratskih" postopkih.

17 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mita2013 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


8. 12. 2015

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o socialno varstvenih prejemkih v 28. členu med drugim določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo in za njene družinske člane. Za razloge se šteje tudi odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje. Te osebe se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje.

Glede na zgoraj navedeno pojasnjujemo, da so do denarne socialne pomoči upravičeni tisti posamezniki, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom, ki znaša 270,00 EUR. Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja ter prihrankov.

Priloge:

Komentarji




  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Dodal bi komentar na odgovor vlade oz. pristojenga organa:

     

    Za zamislit se:

    Morda ljudje lahko preživijo z 270 EUR nekaj let, kar pomeni da uživajo precej slabo hrano (verjetno tudi hrano s strani RK, ipd organizacij); toda kaj se zgodi po nekaj letih ali desetletju. Verjetno je, da večina ljudi, ki se prehranjuje zelo slabo, saj si kvalitetne hrane z 270 EUR ne morejo privoščiti, postanejo breme zdravstvenemu sistemu, kar pomeni davkolačečevalcem. V nemalo primerih je takšno breme mnogokrat vlahko eliko večje (govorimo o 10.000 EUR mesečno ali več za zdravila in zdravljenja), kot bi to bilo, v kolikor bi V LJUDI VLAGALI preventivno, torej preko izobraževanja, vzgoje, socialnega prispevka itn.

    No ja, tudi zdravstveno-farmacevstki lobiji "morajo" od nekoga živeti.

    lp

     

     

     

  • a ahac36 nuncij

    Se pravi da naj s.p, ki ne zmore plačevati davkov in prispevkov ter njegova družina kar crknejo od lakote?

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Pozdravljeni

     

    Če sem prav razumel vaš predlog oz. kakor sem ga, se mi ne zdi smiselen za vse, temveč zgolj za nekatere, sicer postane očitno nepravičen.

    Namreč kdor ne more plačati prispevkov, ker je bodisi v finančni krizi, je šlo njegovo podjetje v stečaj, doživi bolezen ali celo invalidnost, elementarno nesrečno, ki mu uniči bivališče ali podjetje, ipd, je zanj edini dohodek, ki ga morda lahko še dobi, da preživi sebe in družino socialna pomoč. Vi pa bi nekomu, ki ni uspel zaradi morda objektivnih razlogov plačati dursu odvzeli še to? Če se to zgodi, se ne moremo več imenovati socialna država.

     

    Kaj pravim: naj se posameznika najprej obravnava posamezno in skladno njegovemu lastnemu primeru, ne pa da se obravnava vse pavšalno kot ovce, neglede na dejansko stanje posameznika.

    Torej nekdo, ki prejema subvencije, hkrati pa ni plačal dursu, še ne nujno pomeni, da zaradi tega ne bi smel prejeti socialne pomoči oz. subvencij. Najprej je potrebno preveriti vzroke zakaj ni plačal in se šele nato opredeljevati v smeri vašega predloga; ne pa da to sprovedemo še preden razumemo vzroke neplačevanja.

     

    Sistem, ki smo ga zgradili je itaq neparvičen in nemalokrat nečloveški pogosto najbolj prav zaradi vkalupljanja vseh v isti okvir.

     

    takšno je sedaj moje mnenje.

    lp

  • h hrupnik

    Super predlog! Se strinjam s predlagateljem. Če bi uporabljali zdravo kmečko pamet pri varčevanju in pri izterjatvah goljufov v naši državi bi imeli prav kmalu pozitivno stanje v našem proračunu.

  • k ksenija2

    Strinjam se s predlagateljem, ker mislim da se je hotel opredeliti na tiste državljane, kateri puščajo naši državi največ obveznosti, mi pa jim še veselo dajemo, kar jim po našem "super zakonu" pripada. Delavci, ki nimajo plačanih prispevkov po krivdi delodajalca se jih pusti pri miru. Vsi direktorji, s.p., družbeniki pa absolutno ne bi smeli dobivati dodatnega denarja od države, če nimajo poravnanih obveznosti, tako za svojo firmo, kot za svoje delavce.

    Strinjam se tudi, da take postopke ne bi smeli voditi na CSD.

  • P Peter1967

    v osnovi ja, ampak je veliko staršev, ki nima poravnanih prispevkov ne po lastni krivdi (zaposleni v podjetjih, ki tega ne plačujejo)

    več bi bilo treba narediti in več energije vložiti, da se najde in izterja tiste, ki so dolžni in da ne plačajo ter to izvajati konsistentno, namesto omejevanja pravic nedolžnim, ki bi po tvojem predlogu tudi padli v to.

     

    In tudi s tem se strinjam, da CSD ne bi smel obravnavati vseh teh vlog. Kader tam nima ustrezne izobrazbe za vodenje postopkov in njihov primarni namen je že zdavno izničen, ker so jih porinili v toliko birokracije.