Zasebni vrtci

Odziv Ministrstva za šolstvo in šport

V zvezi s predlogom 495, da se tudi zasebni vrtci sofinancirajo 100 % s strani države, to pa zato, ker po navedbah predlagatelja v javnih vrtcih ni zadosti prostih mest in ker ve, da so zasebni vrtci prav tako odlični in ker s tem, ko se zasebni vrtci financirajo samo 85 % do polne cene, so dodatno obremenjeni predvsem starši otrok, ki dobijo prosto mesto le v zasebnih vrtcih, vam odgovarjamo naslednje:

V prvem delu našega pojasnila želimo za razjasnitev obravnavane problematike prikazati pravno ureditev, iz katere izhaja obveznost občine do zagotavljanja zadostnega števila prostih mest v vrtcih. V drugem delu našega odgovora pa pojasnjujemo financiranje zasebnih vrtcev, in sicer na podlagi koncesije in v višini 85 %, kadar gre za zasebni vrtec, ki ne izvaja javne službe.

1. Zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcih

Zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcu je v skladu z veljavno zakonodajo osnovna naloga občine. Poudarjamo le nekaj ključnih določb iz veljavne zakonodaje, ki občine zavezujejo k spremljanju stanja v svojem okolju: v skladu z Zakonom o vrtcih so občine že od leta 1996 dalje dolžne na svojih območjih zagotavljati zadostno število kapacitet v vrtcih in v primeru, kadar je odklonjenih otrok za najmanj en oddelek, zagotoviti dodatne prostore v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Odredba o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev v 4. členu določa, da je občina za zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcu dolžna spremljati demografska gibanja na svojem območju ter pripraviti oceno teh gibanj za obdobje naslednjih petih letih. Vrtec je občini takoj po tem, ko konča s postopkom oblikovanja oddelkov za naslednje šolsko leto, dolžan sporočiti občini podatek o številu otrok, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ni mogel vključiti.

Iz navedenih določb tako izhaja, da je potrebno obseg dejavnosti predšolske vzgoje oziroma potrebe po prostih mestih v vrtcih spremljati sproti in jih načrtovati v naprej, tako da se staršem pravočasno zagotovi dovolj prostih mest za vključitev otrok v vrtce. Reševanje stisk staršev, ki potrebujejo vrtec v zelo kratkem času, z novogradnjo ni mogoče. Izjema je le postavitev mobilnih oz. montažnih vrtcev, kar je ena izmed oblik hitre rešitve, ki je precej razširjena v drugih državah, pri nas pa se uspešno uveljavlja v zadnjem času.

Druge oblike hitrih rešitev so ureditev prostora v nenamenskih objektih, ki se nahajajo v občini. To so lahko objekti v lasti občine, ali pa drugi objekti, ki jih občina lahko najame. Seveda je potrebno v objektih prostore prilagoditi potrebnim pogojem, ki jih določajo predpisi, kar pa je časovno gledano lahko izvedljivo v primerno kratkem času.

Naslednja možnost je organiziranje vzgojno-varstvene družine v sklopu javnega vrtca, kar pride v poštev predvsem za otroke, stare do treh let.

Občina pa ima možnost razpisati koncesijo zasebnemu vrtcu ali zasebniku. Reševanje problematike zagotavljanja prostorov je mogoče tudi z javno zasebnim partnerstvom.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v skladu z zakonodajo odgovorno za vzpostavitev pravnega sistema, ki zagotavlja izvajanje predšolske vzgoje, pri čemer pa, kot rečeno, je zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcih naloga občine, saj je dejavnost predšolske vzgoje opredeljena kot javna služba, ki je lokalna zadeva javnega pomena. Poleg navedenih možnosti je Ministrstvo za šolstvo in šport predlagalo spremembe in dopolnitve Zakona o vrtcih, s katerimi se bo omogočilo občinam in vrtcem, da bodo prostore vrtcev uredili tudi v drugih nenamenskih stavbah, ki imajo že pridobljeno uporabno dovoljenje, kar bo v praksi pomenilo hitrejše preurejanje teh prostorov za potrebe vrtcev.

2. Financiranje zasebnih vrtcev

Financiranje zasebnih vrtcev na podlagi zakona lahko poteka na dva načina:

• občina podeli koncesijo zasebnemu vrtcu, ki izvaja javno veljavni program Kurikul za vrtce,
• občina financira zasebni vrtec, ki izpolnjuje pogoje (najmanj za en oddelek otrok, izvajanje najmanj poldnevnega programa, vrtec ima zagotovljene vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v skladu z zakonom, vrtec je dostopen vsem otrokom) v višini 85 % sredstev na otroka, ki bi jih sicer namenila, če bi bil otrok vključen v javni vrtec.

Zakon tako omogoča, da so zasebni vrtci financirani na podlagi koncesije (v tem primeru so v enakem položaju kot javni vrtci, ceno programa potrdi občina koncedentka, starši plačajo za vrtec po lestvici). Bistveni pogoj za koncesijo je, da vrtec izvaja program javne službe (Kurikul), o podelitvi koncesije pa odloča občina.

Veliko število zasebnih vrtcev izvaja svoje programe, kar pomeni, da le-ti ne izvajajo javne službe. Ne glede na dejstvo, ali je na območju občine v javnem vrtcu dovolj prostih mest, je zasebni vrtec upravičen do 85 % javnih sredstev iz občinskega proračuna na otroka, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje (34. člen Zakona o vrtcih).

Navedena določba Zakona o vrtcih je bila že predmet ustavno sodne presoje, v kateri je Ustavno sodišče izdalo sklep št. U-I-208/03-17 dne 17. 2. 2005. V njem je ugotovilo, da člen, ki zasebne vrtce, ki ne izvajajo javne službe glede financiranja obravnava drugače, kot javne vrtce oz. zasebne vrtce s koncesijo, ni v neskladju z zakonom in Ustavo.

Z navedeno odločitvijo Ustavnega sodišča se je potrdila pravilnost sedanjega koncepta dveh modelov financiranja zasebnih vrtcev, glede katerih zaenkrat ne predvidevamo drugačnih rešitev, zato predlog 495 ocenjujemo kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.