Začasna invalidska nalepka za osebno vozilo

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Osebe, ki so težje mobilne imajo možnost lažje mobilnosti v obliki t.i. parkirne karte, ki jo opredeljujejo določila 66., 67. in 69. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010, 57/2012, 63/2013, v nadaljevanju zakon) in Pravilnik o parkirni karti (Uradni list RS, št. 67/2011). Skladno z navedenimi predpisi osebe, ki so zdravstveno prizadete (v okončinah, bolezni: multiplo skleroza, mišično živčno obolenje, duševna prizadetost, prizadetost vida, itd..) imajo možnost, da uporabijo parkirno karto za lažjo mobilnost. To pomeni, da jo koristijo pri prevozu, ki ga same opravijo s za to prilagojenim vozilom ali pa opravi prevoz druga oseba z vozilom. Koriščenje pri prevozu pomeni uporabo upravičenega parkirnega prostora za te namene. Poleg tega je možnost uveljavitve pomoči od zdravstveno socialnih služb oskrbovancem na domu zaradi svojih življenjskih potreb in pri tem te službe uporabijo za parkiranje to karto. Tovrstna oblika pomoči tem osebam omogoča lažjo mobilnost in s tem olajšanje vsakdanjega življenja od zdravstveno socialnih služb. V zgoraj urejeno obliko pomoči so vključene osebe, ki so stalno ali začasno gibalno omejene in s tem mobilno okrnjene. Osebe, ki nimajo tovrstnega upravičenja in tako niso v takem obsegu prizadete imajo drugačne možnosti mobilnosti. To jim omogoča zakon v različnih oblikah prevozov kot so : javni linijski prevoz (mestni in primestni), posebni linijski prevoz, stalni izvenlinijski prevoz, občasni prevoz, avtotaksi prevoz in posebna oblika prevoza. Tako ima posameznik možnost izbire, ki jo omogoča pozitivna zakonodaja in s tem omogoča relativno dobro mobilnost v družbi in skladno s tem ni realne potrebe po širitvi prevoznih storitev in s tem t.i. invalidske nalepke.