15. 10. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja v okolju so glede na stopnjo varstva pred sevanjem v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja določene z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96; v nadaljnjem besedilu: Uredba). Za območje II. stopnje varstva pred sevanjem (območja brez stanovanj, namenjena industrijski dejavnosti, skladiščenju, …) je mejna vrednost gostote magnetnega pretoka za daljnovodno omrežje skladna z mejno vrednostjo gostote magnetnega pretoka, ki jo v Priporočilu Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti prebivalstva elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz) priporoča Evropska skupnost. Omenjeno priporočilo temelji na smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998, ICNIRP Guidelines for Limiting Exposure to Time-Varying Electric, Magnetic and Electromagnetic Fields (up to 300 GHZ). Smernice ICNIRP priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Mednarodno priznane vrednosti ICNRP temeljijo na znanstveno ugotovljenih in potrjenih akutnih učinkih na zdravje. Pri določitvi mejnih vrednosti ICNIRP je bil upoštevan dodatni varnostni faktor in sicer 10 za osebe, ki so vplivom elektromagnetnega sevanja poklicno izpostavljene ter 50 za ostalo prebivalstvo. Mejna vrednost gostote magnetnega pretoka je za daljnovodno omrežje v območju II. stopnje varstva pred sevanjem 100 μT. Območje I. stopnje varstva pred sevanjem (območja stanovanj, bolnišnic, vzgojnovarstvene ustanove, rekreacijske površine, …) ima za daljnovodno omrežje strožjo omejitev gostote magnetnega pretoka in sicer 10 μT. Območje I. stopnje varstva pred sevanjem je obravnavano samo v Uredbi, medtem ko priporočilo Sveta Evropske skupnosti ne diferencira mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj na različna območja. V prilogi je pregled stanja zakonskih omejitev elektromagnetnih sevanj v državah članicah EU ter nekaterih tretjih državah. Iz tabele je razvidno, da so omejitve v Republiki Sloveniji med najbolj strogimi.
V zadnjih letih so bile opravljene številne epidemiološke raziskave, ki nakazujejo na povečano tveganje za nastanek otroške levkemije pri povprečni 24-urni izpostavljenosti gostoti magnetnega pretoka nad 0,3…0,4 μT. Čeprav po mnenju ICNIRP ti dokazi niso dovolj močni, da bi jih uporabili kot smernice za izpostavljenost prebivalstva, je ICNIRP leta 2010 opravil revizijo priporočil iz leta 1998 za nizkofrekvenčna polja. Nova priporočena mejna vrednost gostote magnetnega pretoka je 0,2 μT za vire sevanja pri frekvenci 50 Hz (daljnovodno omrežje). Evropska zakonodaja na področju omejevanja obremenitve prebivalstva z elektromagnetnim sevanjem še ni povzela novih ICNIRP priporočil.
Elektromagnetno sevanje 110 kV daljnovoda presega mejno vrednost električne poljske jakosti 500 V/m za območje I. stopnje varstva pred sevanjem na razdalji 11 m do 14 m od osi daljnovoda, odvisno od njegove konstrukcijske zasnova. Tipične izmerjene vrednosti magnetne poljske jakosti so na nivoju tal v okolici 100 kV daljnovoda 0,2 μT do 8 μT, kar je znotraj mejnih vrednosti, določenih v Uredbi.
Prestavitev električnih cevovodov iz naseljenih območij se po trenutni zakonodaji ne more zahtevati.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo morebitne problematike, ki jo viri elektromagnetnega sevanja vnašajo v vsakdanje življenje. V bližnji prihodnosti imamo v planu pripravo nove Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki bo povzela nova spoznanja na tem področju. V Uredbo bodo z ustreznim pristopom vključena priporočila ICNIRP in zahteve evropske zakonodaje, ki je še v pripravi.
Priloga:
- Pregled zakonskih omejitev elektromagnetnih sevanj v državah članicah EU ter nekaterih tretjih državah
Odziv Uprave RS za varstvo pred sevanji
Mejne vrednosti elektromagnetnih količin, med katerimi je tudi vrednost gostote magnetnega pretoka so določene na podlagi priporočil, ki jih je izdala Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP). ICNIRP določa mejne vrednosti na podlagi merljivih učinkov sevanja na človeško telo; pri nizkih frekvencah so to električni tokovi, ki se zaradi spremenljivega magnetnega polja inducirajo v telesu.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki je del Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ocenila tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti nizkofrekvenčnim magnetim poljem omrežne frekvence. Na srečanju IARC 2001 je bilo ugotovljeno, da znanstvene študije nudijo dovolj dokazov za uvrstitev izpostavljenosti nizkofrekvenčnih magnetnim poljem v skupino dejavnikov ki so »mogoče kancerogeni za ljudi«. IARC klasificira snovi v pet skupin glede na kancerogenost: Skupina 1 – Kancerogeno za ljudi. Snovi ali dejavniki so uvrščeni v to skupino na podlagi prepričljivih znanstvenih dokazov o kancerogenosti za ljudi. V tej skupini so na primer azbest, alkohol, benzol, iperit, ionizirajoče in UV sevanje in tobak od skupno 111 snovi. Skupina 2A – Verjetno kancerogeno za ljudi. Snovi ali dejavniki so uvrščeni v to skupino na podlagi omejenih dokazov za rakotvornost pri ljudeh in prepričljivih dokazov za rakotvornosti pri živalih. V tej skupini so na primer kreozoti, izpušni plini dizelskega goriva, formaldehid in PCB od skupno 66 snovi. Skupina 2B – Mogoče kancerogeno za ljudi. Snovi ali dejavniki so uvrščeni v to skupino na podlagi dokazov za rakotvornost, ki so sicer kredibilni, a zanje ni mogoče izključiti drugih razlag. V tej skupini so razen nizkofrekvenčnih magnetnih polj še kava, izpušni plini bencina, steklena volna ter radiofrekvenčna elektromagnetna poljaod skupno 285 snovi. Skupina 3 – Snovi, ki se jih ne da klasificirati. Na seznamu je skupno 505 snovi, med drugim čaj, črnilo za tiskalnike ter domača uporaba preparatov za barvanje las. Skupina 4 – Verjetno nekancerogene. Trenutno je na seznamu le ena snov (caprolactam). Epidemiološke raziskave, kot je navedeno v predlogu, tako res kažejo statistično povezavo med otroško levkemijo in magnetnimi polji, katerih 24-urna povprečna vrednost presega 0,4 μT. Kljub epidemiološkim dokazom pa znanstveniki zaenkrat ne razumejo vzročne povezave med nizkofrekvenčnimi magnetnimi polji in pojavom otroške levkemije. Merljivih učinkov na človeško telo se tako ne da ovrednotiti in zaradi tega pride do razhajanja med mednarodno dogovorjenim mejnimi vrednostmi in vrednostmi, ki jih navajajo epidemiološke študije. Ob pomanjkanju jasnih dokazov o kancerogenosti pri odraslih ter verodostojnih razlag na podlagi laboratorijskih raziskav na živalih in izoliranih celicah, pa dosedanji rezultati epidemioloških raziskav ne zadoščajo za sklep, da lahko taka polja povzročajo levkemijo pri otrocih. Ocena potencialnega tveganja zaradi kateregakoli vplivnega dejavnika iz okolja temelji na ugotovljenih in potrjenih znanstvenih dejstvih. Ta dejstva pa temeljijo na
- epidemioloških raziskavah,
- laboratorijskih raziskavah na celičnih kulturah in živalih ter
- podatkih o možnih mehanizmih, s katerimi pojasnimo biološke učinke kot posledico izpostavljenosti poljem.
Dopustne vrednosti elektromagnetnih količin pri izpostavljenosti prebivalstva opredeljuje tudi priporočilo Sveta EU 1999/519/EC (Council Recommendation on the limitation of exposure of the general public to electromagnetic fields (0 Hz to 300 GHz)). Za nizkofrekvenčno sevanje 50Hz je priporočena mejna vrednost gostote magnetnega pretoka 100 T. V Sloveniji področje ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št.70/96) (v nadaljnjem besedilu uredba), ki določa največje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za daljnovode, kablovode ter transformatorske postaje nazivne napetosti nad 1 kV.
V primeru novih posegov v prostor na občutljivih območjih (I. območje povečanega varstva pred sevanji, kamor se uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...), določa deset krat strožje mejne vrednosti in sicer pri vrednosti 10T. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Mejne vrednosti v evropskih državah tako temeljijo na omenjenih ICNIRP in EU priporočilih. Nobena država nima mejnih vrednosti, ki bi bile primerljive z vrednostjo 0,4 T. Tri države (Belgija, Nizozemska in Švedska) se v obliki neobveznih priporočil zavzemajo za čim nižje izpostavljenosti; po možnosti želijo pri umestitvi novih virov sevanj v prostor doseči vrednosti pod 0,4 T. Na podlagi obstoječih znanstvenih dognanj lahko zaključimo, da do sedaj ni znanstveno potrjena vzročna povezava med izpostavljenostjo električnim ter magnetnim poljem iz okolja in rakom, vendar tudi nasprotnega dokaza, da bi bila izpostavljenost poljem iz okolja absolutno varna ni. Če bi električna in magnetna polja predstavljala tveganje za zdravje, pa bi bilo to nizko ter omejeno le na majhno skupino ljudi. Verjetnost, da gre za veliko tveganje širokih razsežnosti, je izključena.
Upoštevati pa je potrebno načelo previdnosti povsod tam, kjer lahko s preprostimi ukrepi znižujemo izpostavljenost prebivalstva. Glede na navedeno in skladno z določbo uredbe, (19.člen), je pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja dolžnost investitorja izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Tako menimo, da bi bilo s stališča varovanja zdravja, v primerih, ko 24-urna povprečna vrednost gostote magnetnega pretoka presega 0,4 μT, primerno poiskati rešitve, da se tovrstna izpostavljenost zmanjša.
Za dodatne razlage in pojasnila predlagamo uporabo gradiva, ki ga je pripravil Forum EMS v zvezi z vplivnimi območji elektromagnetnih sevanj je dostopno na naslovu http://www.forum-ems.si/gradiva/publikacije/brosure/vplivna_obmocja.pdf.