15. 10. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja v okolju so glede na stopnjo varstva pred sevanjem v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja določene z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96; v nadaljnjem besedilu: Uredba). Za območje II. stopnje varstva pred sevanjem (območja brez stanovanj, namenjena industrijski dejavnosti, skladiščenju, …) je mejna vrednost gostote magnetnega pretoka za daljnovodno omrežje skladna z mejno vrednostjo gostote magnetnega pretoka, ki jo v Priporočilu Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti prebivalstva elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz) priporoča Evropska skupnost. Omenjeno priporočilo temelji na smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998, ICNIRP Guidelines for Limiting Exposure to Time-Varying Electric, Magnetic and Electromagnetic Fields (up to 300 GHZ). Smernice ICNIRP priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Mednarodno priznane vrednosti ICNRP temeljijo na znanstveno ugotovljenih in potrjenih akutnih učinkih na zdravje. Pri določitvi mejnih vrednosti ICNIRP je bil upoštevan dodatni varnostni faktor in sicer 10 za osebe, ki so vplivom elektromagnetnega sevanja poklicno izpostavljene ter 50 za ostalo prebivalstvo. Mejna vrednost gostote magnetnega pretoka je za daljnovodno omrežje v območju II. stopnje varstva pred sevanjem 100 μT. Območje I. stopnje varstva pred sevanjem (območja stanovanj, bolnišnic, vzgojnovarstvene ustanove, rekreacijske površine, …) ima za daljnovodno omrežje strožjo omejitev gostote magnetnega pretoka in sicer 10 μT. Območje I. stopnje varstva pred sevanjem je obravnavano samo v Uredbi, medtem ko priporočilo Sveta Evropske skupnosti ne diferencira mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj na različna območja. V prilogi je pregled stanja zakonskih omejitev elektromagnetnih sevanj v državah članicah EU ter nekaterih tretjih državah. Iz tabele je razvidno, da so omejitve v Republiki Sloveniji med najbolj strogimi.
V zadnjih letih so bile opravljene številne epidemiološke raziskave, ki nakazujejo na povečano tveganje za nastanek otroške levkemije pri povprečni 24-urni izpostavljenosti gostoti magnetnega pretoka nad 0,3…0,4 μT. Čeprav po mnenju ICNIRP ti dokazi niso dovolj močni, da bi jih uporabili kot smernice za izpostavljenost prebivalstva, je ICNIRP leta 2010 opravil revizijo priporočil iz leta 1998 za nizkofrekvenčna polja. Nova priporočena mejna vrednost gostote magnetnega pretoka je 0,2 μT za vire sevanja pri frekvenci 50 Hz (daljnovodno omrežje). Evropska zakonodaja na področju omejevanja obremenitve prebivalstva z elektromagnetnim sevanjem še ni povzela novih ICNIRP priporočil.
Elektromagnetno sevanje 110 kV daljnovoda presega mejno vrednost električne poljske jakosti 500 V/m za območje I. stopnje varstva pred sevanjem na razdalji 11 m do 14 m od osi daljnovoda, odvisno od njegove konstrukcijske zasnova. Tipične izmerjene vrednosti magnetne poljske jakosti so na nivoju tal v okolici 100 kV daljnovoda 0,2 μT do 8 μT, kar je znotraj mejnih vrednosti, določenih v Uredbi.
Prestavitev električnih cevovodov iz naseljenih območij se po trenutni zakonodaji ne more zahtevati.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo morebitne problematike, ki jo viri elektromagnetnega sevanja vnašajo v vsakdanje življenje. V bližnji prihodnosti imamo v planu pripravo nove Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki bo povzela nova spoznanja na tem področju. V Uredbo bodo z ustreznim pristopom vključena priporočila ICNIRP in zahteve evropske zakonodaje, ki je še v pripravi.
Priloga:
- Pregled zakonskih omejitev elektromagnetnih sevanj v državah članicah EU ter nekaterih tretjih državah
Odziv Uprave RS za varstvo pred sevanji
Mejne vrednosti elektromagnetnih količin, med katerimi je tudi vrednost gostote magnetnega pretoka so določene na podlagi priporočil, ki jih je izdala Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP). ICNIRP določa mejne vrednosti na podlagi merljivih učinkov sevanja na človeško telo; pri nizkih frekvencah so to električni tokovi, ki se zaradi spremenljivega magnetnega polja inducirajo v telesu.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki je del Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ocenila tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti nizkofrekvenčnim magnetim poljem omrežne frekvence. Na srečanju IARC 2001 je bilo ugotovljeno, da znanstvene študije nudijo dovolj dokazov za uvrstitev izpostavljenosti nizkofrekvenčnih magnetnim poljem v skupino dejavnikov ki so »mogoče kancerogeni za ljudi«. IARC klasificira snovi v pet skupin glede na kancerogenost: Skupina 1 – Kancerogeno za ljudi. Snovi ali dejavniki so uvrščeni v to skupino na podlagi prepričljivih znanstvenih dokazov o kancerogenosti za ljudi. V tej skupini so na primer azbest, alkohol, benzol, iperit, ionizirajoče in UV sevanje in tobak od skupno 111 snovi. Skupina 2A – Verjetno kancerogeno za ljudi. Snovi ali dejavniki so uvrščeni v to skupino na podlagi omejenih dokazov za rakotvornost pri ljudeh in prepričljivih dokazov za rakotvornosti pri živalih. V tej skupini so na primer kreozoti, izpušni plini dizelskega goriva, formaldehid in PCB od skupno 66 snovi. Skupina 2B – Mogoče kancerogeno za ljudi. Snovi ali dejavniki so uvrščeni v to skupino na podlagi dokazov za rakotvornost, ki so sicer kredibilni, a zanje ni mogoče izključiti drugih razlag. V tej skupini so razen nizkofrekvenčnih magnetnih polj še kava, izpušni plini bencina, steklena volna ter radiofrekvenčna elektromagnetna poljaod skupno 285 snovi. Skupina 3 – Snovi, ki se jih ne da klasificirati. Na seznamu je skupno 505 snovi, med drugim čaj, črnilo za tiskalnike ter domača uporaba preparatov za barvanje las. Skupina 4 – Verjetno nekancerogene. Trenutno je na seznamu le ena snov (caprolactam). Epidemiološke raziskave, kot je navedeno v predlogu, tako res kažejo statistično povezavo med otroško levkemijo in magnetnimi polji, katerih 24-urna povprečna vrednost presega 0,4 μT. Kljub epidemiološkim dokazom pa znanstveniki zaenkrat ne razumejo vzročne povezave med nizkofrekvenčnimi magnetnimi polji in pojavom otroške levkemije. Merljivih učinkov na človeško telo se tako ne da ovrednotiti in zaradi tega pride do razhajanja med mednarodno dogovorjenim mejnimi vrednostmi in vrednostmi, ki jih navajajo epidemiološke študije. Ob pomanjkanju jasnih dokazov o kancerogenosti pri odraslih ter verodostojnih razlag na podlagi laboratorijskih raziskav na živalih in izoliranih celicah, pa dosedanji rezultati epidemioloških raziskav ne zadoščajo za sklep, da lahko taka polja povzročajo levkemijo pri otrocih. Ocena potencialnega tveganja zaradi kateregakoli vplivnega dejavnika iz okolja temelji na ugotovljenih in potrjenih znanstvenih dejstvih. Ta dejstva pa temeljijo na
- epidemioloških raziskavah,
- laboratorijskih raziskavah na celičnih kulturah in živalih ter
- podatkih o možnih mehanizmih, s katerimi pojasnimo biološke učinke kot posledico izpostavljenosti poljem.
Dopustne vrednosti elektromagnetnih količin pri izpostavljenosti prebivalstva opredeljuje tudi priporočilo Sveta EU 1999/519/EC (Council Recommendation on the limitation of exposure of the general public to electromagnetic fields (0 Hz to 300 GHz)). Za nizkofrekvenčno sevanje 50Hz je priporočena mejna vrednost gostote magnetnega pretoka 100 T. V Sloveniji področje ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št.70/96) (v nadaljnjem besedilu uredba), ki določa največje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za daljnovode, kablovode ter transformatorske postaje nazivne napetosti nad 1 kV.
V primeru novih posegov v prostor na občutljivih območjih (I. območje povečanega varstva pred sevanji, kamor se uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...), določa deset krat strožje mejne vrednosti in sicer pri vrednosti 10T. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Mejne vrednosti v evropskih državah tako temeljijo na omenjenih ICNIRP in EU priporočilih. Nobena država nima mejnih vrednosti, ki bi bile primerljive z vrednostjo 0,4 T. Tri države (Belgija, Nizozemska in Švedska) se v obliki neobveznih priporočil zavzemajo za čim nižje izpostavljenosti; po možnosti želijo pri umestitvi novih virov sevanj v prostor doseči vrednosti pod 0,4 T. Na podlagi obstoječih znanstvenih dognanj lahko zaključimo, da do sedaj ni znanstveno potrjena vzročna povezava med izpostavljenostjo električnim ter magnetnim poljem iz okolja in rakom, vendar tudi nasprotnega dokaza, da bi bila izpostavljenost poljem iz okolja absolutno varna ni. Če bi električna in magnetna polja predstavljala tveganje za zdravje, pa bi bilo to nizko ter omejeno le na majhno skupino ljudi. Verjetnost, da gre za veliko tveganje širokih razsežnosti, je izključena.
Upoštevati pa je potrebno načelo previdnosti povsod tam, kjer lahko s preprostimi ukrepi znižujemo izpostavljenost prebivalstva. Glede na navedeno in skladno z določbo uredbe, (19.člen), je pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja dolžnost investitorja izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Tako menimo, da bi bilo s stališča varovanja zdravja, v primerih, ko 24-urna povprečna vrednost gostote magnetnega pretoka presega 0,4 μT, primerno poiskati rešitve, da se tovrstna izpostavljenost zmanjša.
Za dodatne razlage in pojasnila predlagamo uporabo gradiva, ki ga je pripravil Forum EMS v zvezi z vplivnimi območji elektromagnetnih sevanj je dostopno na naslovu http://www.forum-ems.si/gradiva/publikacije/brosure/vplivna_obmocja.pd....
Trenutno pri nas veljavna uredba, ki je bila sprejeta leta 1996 določa mejno vrednost elektromagnetnega sevanja daljnovodov pri 10 µT (mikro Tesla). Ta je v Italiji 0,3 µT , Norveška 0,6 µT – to pomeni za 400kV daljnovod oddaljenost 145m ),Nemčija 0,2 oz 0,4 µT (V Nemčiji je določeno, da je potrebno vse nove daljnovode z močjo nad 380 KV vkopavati v zemljo, če so trase teh daljnovodov strnjenim stanovanjskim naseljem, določenim v urbanističnem načrtu, bližje od 400 m, ali razpršenim stanovanjskim naseljem bliže kot 200 m ) , Nizozemska 0,5 µT , Danska 0,6 µT , Švedska 0,3 µT , …
Ali menite, da so raziskave teh visoko razvitih držav o škodljivosti el. daljnovodov slabše kot naše, ki dopuščajo cca.30 višje mejne vrednosti gostote magnetnega polja?
A bi omenili še raziskave?
Rezultati raziskave Univerze v Oxfordu so pokazali, da imajo otroci, ki živijo 200 m od visokonapetostnih električnih vodov, 70% več možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki živijo 600 m stran od visokonapetostnih vodov. Študija je tudi pokazala, da imajo otroci, ki živijo v oddaljenosti 200-600m od visokonapetostnih vodov 20 % več možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki živijo izven tega območja.
www.bmj.com/content/330/7503/1290
2. Univerza v Tasmaniji, Avstralia, in Univerza v Plymouth-u, Velika Britanija, sta septembra 2007 objavili raziskavo v Australian Internal Medicine Journal o vplivu dolgotrajne izpostavljenosti visokonapetostnim daljnovodom na limfome, levkemijo in povezane bolezni. Ugotovljeno je bilo, da so ljudje, ki so do svojega 5 leta starosti živeli na oddaljenosti manj kot 300 m od visokonapetostnega daljnovoda, imeli 5-krat večjo verjetnost, da kot odrasli zbolijo za rakom, v primerjavi s tistimi, ki so živeli dlje od daljnovoda. Če so živeli v oddaljenosti manj kot 300 m od daljnovoda kadarkoli znotraj prvih 15 let svojega življenja, je bila verjetnost, da bodo kot odrasli oboleli za rakom, trikrat večja kot pri tistih, ki so živeli dlje od daljnovoda.
onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1445-5994.2007.01389.x
3. V študiji, ki so jo opravili leta 2008 na Univerzi v Bernu, Švica, so ugotovili, da bližina visokonapetostnih vodov povečuje tveganje za nevro-degenerativne bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen. Ljudje, ki so 5 let živeli na oddaljenosti 50 m od daljnovoda, so imeli 1,5-krat večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen kot ljudje, ki so živeli na razdalji več kot 600 m stran od daljnovoda. Ljudem, ki so 10 let živeli na razdalji manj kot 50 m od daljnovoda, se je to tveganje povečalo na 1,78 krat. Za 15 let bivanja na tem območju je bilo tveganje za Alzheimerjevo bolezen dvakrat višje.
www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18990717
Naša zakonodaja ni bilja posodobljene že več kot 18 let. V tem času je znanost napredovala in vedno bolj se potrjuje dejstvo, da je bivanje ali dolgotrajno zadrževanje blizu daljnovodov škodljivo.
Kar se tiče EU pa tole:
Znanstvene raziskave dokazujejo škodljivost elektromagnetnega sevanja električnih daljnovodov na zdravje ljudi. Te škodljive vplive priznavata tudi Svetovne Zdravstvena organizacija in Evropska komisija. Le-ta je ustanovila SCENHIR( the Scientific Committee on Emerging and Newly Identified Health Risks), posvetovalno telo Evropske Komisije, ki proučuje na novo odkrita oz. na novo identificirana tveganja za zdravje in okolje. V najnovejšem poročilu SCENIHR ugotavlja, da znanstvene raziskave potrjujejo škodljive vplive elektromagnetnih sevanj na zdravje ljudi.
I. POROČILO SCENIHR
V svojem novem poročilu SCENIHR ugotavlja, da obstajajo epidemiološki dokazi o vplivih daljnovodov na pojav otroške levkemije, otroške astme in otroške debelosti. Pri in-vitro študijah ugotavljajo, da magnetno sevanje povzroča genske spremembe in druge biološke efekte.
1. OTROŠKA LEVKEMIJA
Vpliv daljnovodov na pojav otroške levkemije je SCENHIR proučeval že v svojem poročilu leta 2009. V novem poročilu, ki je trenutno v javni obravnavi, SCENIHR ugotavlja, da tudi nove študije potrjujejo, da je verjetnost za otroško levkemijo še enkrat večja pri otrocih, ki so izpostavljeni magnetnim poljem nad 0,3/0,4 µT. Te študije tudi ugotavljajo, da je pri poljih med 0,1- 0,2 µT ta verjetnost 1,15 ( 15% višja, kot pri otrocih, ki niso izpostavljeni elektromagnetnemu sevanju), in pri poljih 0,2 -0,3 µT je verjetnost 1,20 ( 20% višja)( Kheifets et al., 2010b). SCENIHR znova potrjuje, tako kot že leta 2009, da obstajajo trdni ( ang. robust) dokazi o povezavi med elektromagnetnim sevanjem in otroško levkemijo.
2. OTROŠKA ASTMA IN DEBELOST
Nove študije, ki jih obravnava SCENIHR kažejo na povezavo med elektromagnetnim sevanjem ter otroško astmo in otroško debelostjo. Ena od študij proučuje povezavo med izpostavljenostjo nosečnic elektromagnetnemu sevanju in razvojem astme pri njihovih potomcih. Za to študijo iz leta 2011 SCENHIR meni, da je bila izvedena zelo kakovostno. Ugotovitve avtorjev kažejo, da obstaja močna povezava med izpostavljenostjo nosečnic elektromagnetnemu sevanju in astmo otrok. Vsako povečanje sevanja za 0,1µT poveča verjetnost razvoja astme za 15%. Pri visokih ravneh sevanj( nad 2 mG oz. 0,2µT) je verjetnost za astmo 3,5 kratna. Pri srednje visokih ravneh sevanj (0,3 – 2 mG oz. 0,03- 0,2 µT) pa je verjetnost za astmo 1,74 ( višja za 74% v primerjavi z otroci, katerih matere niso bile izpostavljeni sevanjem) (Li et al.,2011).
V študiji o otroški debelosti avtorji ugotavljajo, da obstaja povezava med izpostavljenostjo nosečnic elektromagnetnemu sevanju in otroško debelostjo njihovih potomcev. Rezultati kažejo na statistično značilno povezavo. V primerjavi z izpostavljenostjo sevanju pod 1,5 mG ( 0,15 µT) je pri srednje visoki ravni sevanj med 1,5 mG in 2,5 mG ( 0,15µT in 0,25µT) verjetnost za otroško debelost 50% višja , pri visoki ravni sevanj ( nad 2,5 mG oz. 0,25µT) pa 84% višja (Li et al., 2012). Avtorji študije ugotavljajo, da je elektromagnetno sevanje morda nov in prej neznan faktor, ki vpliva na svetovno epidemijo otroške debelosti. Poudarjajo tudi, da je pri otrocih, ki so jih spremljali dlje časa ( do njihovega 11 leta), vpliv elektromagnetnega sevanja na otroško debelost še bolj izrazit (več kot 2,3 kratno povečanje). To daje slutiti, da se vplivi elektromagnetnega sevanja močno izrazijo šele po desetletju ali več po izpostavljenosti.
3. IN-VITRO ŠTUDIJE
Pri in-vitro študijah SCENIHR ugotavlja obstoj kazalcev, da pri kultiviranih človeških celicah izpostavljanje elektromagnetnemu sevanju povzroča spremembe genov. Tako kot v prejšnjem poročilu iz leta 2009, tudi sedaj SCENIHR ugotavlja, da lahko elektromagnetno sevanje poškoduje gene in povzroči druge biološke efekte (Vijalaxmi and Prihoda, 2009; Kim at al., 2010; Trillo at al., 2012; Marcantonio et al.,2010). Študij je zaenkrat malo in se posvečajo predvsem kratkotrajnim izpostavljanjem ( 24 ur do 15dni) visokim gostotam elektromagnetnega sevanja ( 100µT), vendar ugotavljajo (Girgert et al.,2009), da je tudi pri 90 krat nižji gostoti ( 1,2 µT) že kratkotrajna izpostavljenost dovolj, da zaustavi delovanje melatonina ( melatonin preprečuje širjenje celic prsnega raka, elektromagnetno sevanje pa je njegovo delovanje nevtraliziralo in celice raka so se množile naprej), kar je zelo zaskrbljujoče.
4. IN-VIVO ŠTUDIJE
Med in-vivo študijami, ki so dokazale vpliv elektromagnetnega sevanja SCENIHR omenja vplive na povečanje aktivnosti a-amylaze. A-amylaza je protein (encim), ki ga najdemo predvsem v ljudeh in drugih sesalcih. Poizkusi so bili izvedeni pri visoki gostoti sevanj (100µT), krajši čas (14 oz. 28 dni) in ugotovili, da izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju povzroča povečano aktivnost proteina (Fedrowitz et al.,2013).. V nekaterih drugih in vivo študijah se je pokazalo, da se celice miši delijo hitreje, če so izpostavljene elektromagnetnemu sevanju (1 mT , 12 dni). Hkrati se je pokazalo, kar SCENIHR posebej izpostavlja, da lahko elektromagnetno sevanje vpliva različno na različen dedni material (na različne rodove podgan različno) (Fedrowitz and Löscher, 2012).
SCENIHR ugotavlja, da nekatere študije in-vivo na živalih niso dokazale povezav med elektromagnetnimi polji in pojavom ali rastjo tumorjev, vendar SCENIHR opozarja na neprimerno izvedbo teh študij in na njihove pomanjkljivosti. Posebej opozarja na dejstvo, da za sedaj še ne obstaja primeren živalski model za otroško levkemijo.
3 in-vivo študije so pokazale, da lahko elektromagnetno polje potencialno nudi terapijo proti neurogenerativnim boleznim (Cuccurazzu et al., 2010). Študija, pri kateri so miši izpostavili elektromagnetnemu sevanju med 0,3 in 2,4 mT kratkoročno po 1 uro dnevno 14 dni, je pokazala, da bi elektromagnetno sevanje lahko bilo koristno pri izboljšavi simptomov Parkinsonove bolezni (Shin et al., 2011). Takšni zaključki so dobrodošli za paciente s Parkinsonovo boleznijo, vendar zopet potrjujejo, da elektromagnetno sevanje vpliva na žive organizme in človeka. Potencialne koristi za nekatere bolnike pa lahko predstavljajo nevarnost za druge, saj tudi npr. zdravil za visok pritisk ne smejo jemati bolniki, ki nimajo visokega pritiska.
SCENIHR ugotavlja, da novejše študije potrjujejo predhodne zaključke iz leta 2009, da elektromagnetno sevanje vpliva na delovanje spominskih funkcij pri spominskih prostorskih vajah podgan in spodbuja vedenjski nemir in stres (Cui et al., 2012; Balassa et al., 2009). Ugotovili so tudi, da se vpliv sevanja povečuje ob povečanju časa izpostavljenosti.
5. NEUROPSIHOLOŠKE ŠTUDIJE
Pri neuropsiholoških študijah SCENIHR ugotavlja, da so le te zelo raznovrstne in težko primerljive, da pa nekatere ugotavljajo vliv elektromagnetno sevanj na neuromodulacijo (Robertson et al., 2010).
SCENIHR posebej izpostavlja, da je na področju vplivov elektromagnetnega sevanja potrebno še veliko raziskovanja ter, da mehanizmi vpliva elektromagnetnega sevanja na ljudi še niso znani. Vendar dejstvo, da mehanizma vpliva elektromagnetnega sevanja še ne poznamo, ne zmanjšuje pomena ugotovitev, da le ta obstaja.
zakaj pa ne spravijo kablov pod zemljo bi bilo tudi manj sevanja vsaj 2 metra pod zemljo,pa še trenutno omrežje je čisto v razsulo saj ko zapiha malo močnejši veter že ni več toka,enako je ob neurjih,pozimi zaradi polamanih vej,snega,leda teh težav ne bi bilo več če bi vse spravili pod zemljo
Pokablitev bi bila ustrezna rešitev. V bistvu vkop niti ni potreben, lahko se izvede tudi nadzemna pokablitev, kar je najcenejša rešitev.
Pozdravljeni
Očitno je, da kadar se odločamo o vprašanju, ki je bolj strokovne narave, se lahko ob našem lasten pomanjkanju znanja pričnemo zanašati tudi na stroko. Logično je, da nismo vsi strokovnjaki in se posledično zanašamo na tiste, ki naj bi o določeni zadevi vedeli več, ter so za strokovno mnenje v večini tudi plačani. Pogosto problem nastane takrat, kadar so strokovna mnenja med seboj različna in nasprotna.
Vemo, da stroki ni vedno zaupati ali zaupati v celoti, ter da ob strokovnih mnenjih obstaja še laično mnenje in osebne izkušnje ljudi.
Naposled si laični posameznik kot tudi stroka želi natočiti čistega vina o določeni konkretni zadevi, ki se tiče recimo zdravja ali česa drugega. Torej kako naj se v mišljenju opredeli posameznik, če se želi opredeliti, recimo zaradi lastne varnosti, zdravja itn. - Mislim da je to vprašanje pomembno. Govori o razpoložljivosti informacij, realnosti in nepristranskosti informacij, ter opravičljivi sposobnosti pretoka informacij. Na tem področju se zdi, da bo morala družba storiti še veliko.
Tako je okvir, ki ga posameznik izbere (bodisi laik ali znastvenik) za odločanje ali merodajno informacijo o določeni zadevi tisti, ki naposled kreira splošno mišljenje posameznika. Njegov odnos do določenga vprašanja in nasposled glas za ali proti oz. v neodločanje.
Zaradi neuravnoteženosti različnih strokovnih mnenj (kar je po eni strani seveda dobro oz. pomeni, da tudi v stroki obstaja realen dvom v lastno delovanje in kar dokazuje, da se stroka vedno giblje zgolj v lastnih okvirih dojemanja, kar govori o tem, da je v razmišljanju in dojemanju omejena) naposled tudi laik ostane pri tem, da se opredeljuje za eno ali drugo znanstveno ugotovitev, trditev ali mnenje oz. za nobeno, ali pa zgolj lastno mnenje ter izkušnje.
Dokler nihče ne dvomi o varnosti določene tehnologije ni problem to sprovesti v širši potrošniški prostor. Kadar v določeno tehnologijo dvomi pešečica laikov, ponavadi tudi še ni problem. Problem, ki ni problem, temveč logična posledica večanja težnje zavedanja posameznika in družbe, pa se pojavi, kadar dvomi večina ali pa se utemeljen dvom pojavi znotraj same stroke. Dvomov pa je v stroki očitno vse več, kar je za družbo pravzaprav razveseljivo. Pomeni, da lahto to razumemo tudi kot potrebo po iskanju resnice.
lp
Stroka je glede škodljivosti dolgotrajne izpostavljenosti otrok EMV precej enotna.
Ne poznam raziskave, ki bi trdila, da EMV zdravju ni škodljivo. Vse (meni znane) raziskave kažejo na korelacijo med pojavnostjo otroške levkemije in življenjem v bljižini izvora EMV. Raziskave se razlikujejo predvsem v interpretaciji te povezave - nekateri strokovnjaki trdijo, da je ta prešibka, da bi lahko govorili o trdni vzročni povezavi, drugi pravijo, da povečane stopnje obolevnosti ne moremo zanesljivo pripisati ravno izpostavljenosti EMV in je lahko v ozadju nek tretji, še nepoznan dejavnik.
Zanimivo pa je, da mi je Ministrstvo za zdravje v zvezi z obravnavanim problemom odgovorilo, da se zavedajo, da se mejne vrednosti v veljavni Uredbi previsoke, saj najnovejše razsikave kažejo na možnost škodljivih učinkov nizkofrekvenčnih sevanj že pri nekajkrat nižjih vrednostih, ki so trenutno v veljavi.
Pozdravljeni
Pisal sem v splošnem in ne glede EMV, saj sem videl, da v pogovoru ponovno prihaja do različnih mnenj v tem, kateri del stroke ima prav in kateri ne.
lp
Pozdravljeni
Menim, da naj se v prvi meri s preiskavami, študijami ipd ukvarjamo kompetentne, določene inštitucije, službe in podetja ali organizacije; tako lahko tukaj podajamo predvsem predloge vladi v tem, kar menimo da v našem življenjskem prostoru ni primerno in je morda smiselno spremeniti, dodelati, ukiniti, dodati, uvesti, ustvariti itn.
Torej s tem naj se ukvarja tisti, ki je zato plačan. Seveda pa ni odveč prebrati konkretno študijo v kolikor je na voljo in tako olajšati ocenjevanje oz. podpiranje predloga ali ne, ter morda delo vladnim organom, ter hkrati osvetliti določen problem, ki je morda na mestu za to, da se z njim ukvarjamo.
Predlog podpiram zato, ker menim, da je bolje da se zadevo javno obelodani in javno izpostavi problem ter poda predloge v smeri rešitve problema, v kolikor problem zares obstaja. Namreč če je možnost, da je problem realen, ima morda lahko prevelike posledice, da bi o njem molčali.
lp
Ampak saj ravno za to gre. Raziskave so bile narejene, veliko njih in ni bilo niti malo suma, da problem obstaja. Zakaj bi torej zlivali denar v obširno in javno obravnavo namišljenega problema, ki nima nobene znanstvene podlage?
Obstaja na desetine raziskav, ki so dostopne tudi na internetu. Bistvena ugotovitev je, da obstaja močna korelacija med povečano jakostjo magnetnega polja in stopnjo pojavnosti otroške levkemije.
Po domače - če živite v bližini izvora EMV (daljnovod, transformatorska postaja, radar, antena) je možnost, da vaš otrok zboli za levkemijo približno 70 % večja, kot če ne živite na takšnnem območju.
Raziskave, ki bi pokazala, da zgornja trditev ne drži, kljub trudu nisem našel. Zato prosim za podučitev, če pa govorite na pamet vam predlagam, da izberete vašemu nivoju bolj primeren forum.
To enostavno ne drži. Ne bom vas prepričala, ker sama pač verjamem osebam, ki so svetovno priznani strokovnjaki na tem področju in jim osebno zaupam ter so tudi sami izvajali tovrstne raziskave. In vsi brez izjeme trdijo, da nobena korektna raziskava ni pokazala škodljivost daljnovodov. Zaradi električnega sistema v domu smo ravno tako izpostavljeni elektromagnetnemu sevanju, tako da se lahko temu izognete samo če se odpovete elektriki. Težko pa vam tudi navedem vire, saj takšne strokovne raziskave večinoma niso brezplačno javno dostopne preko spleta, najde se le nestrokovne članke (na katere se bojim, da se obračate tudi vi)
www.hps.org/hpspublications/articles/powerlines.html
Že dejstvo, da primerjaš EMV zaradi hišne napeljave s sevanjem zaradi močnih daljnovodov kaže, da o zadevi v bistvu nimaš pojma. Prav zanima me, kateri so ti vrhunski strokovnjaki, ki jih osebno poznaš - gre mogoče za kakšne bioenergetike? :)
Članek v povezavi pa pravi le to, da povezave med elektromegnatenim sevanjem in otroško levkemijo ni mogoče izključiti.
Tudi možnosti, da nas bodo jutri napadle entitete iz vesolja ni mogoče izključiti pa ne pomeni, da obstaja. Skoraj nič ni mogoče popolnoma izključiti, vprašanje je le, če je strah pred tem razumsko utemeljen. V tem primeru ni. Se pa vidi, da moje primerjave niste povsem razumeli, saj nikjer nisem trdila, da je sevanje enakovredno, je pa vseeno tam in sploh ni zanemarljivo, če nekoga iskreno skrbi, da lahko povzroča levkemijo.
"....strah pred tem razumsko utemeljen. V tem primeru ni."
Še vedno čakam obrazložitev, zakaj strah v tem primeru "razumsko ni utemeljen".
Prosim tudi za imena "strokovnjakov", ki jih "poznate in jim zaupate", ker bi jih rad v zvezi s tem kontaktiral.
V zvezi s primerjavo EMV zaradi hišne napeljave in daljniovoda - se opravičujem, če sem narobe razumel. Se pravi, da se sedaj lahko dotikam tudi žic daljnovoda, ker mi dotikanje električnega pastirja ne dela posebne škode ?
Ne bom izdajala osebnih podatkov ljudi na spletu neznancu. Noben strokovnjak ni dolžen vsakemu posamezniku razlagati o strokovnih temah in je tudi neupravičeno to pričakovati. Če se na temo tako spoznate, da ste pripravljeni podpreti zakon, ki prepoveduje daljnovode v naseljih bi morali tudi poznati vodilne strokovnjake na področju visoke napetosti in njihovo delo. In če želite priznati ali pa ne, je sevanje daljnovodov, ki dejansko pride v stanovanjski objekt manjše kot sevanje iz domače napeljave in aparatov. Vse to se da izračunati in izmeriti tako da kot poznavalec področja, sem prepričana, da lahko to storite ali pa poznate koga, ki to lahko stori.
Vodilne strokovnjake poznam in predlog je bil napisan na osnovi mnenja le-teh. Tudi odgovor Vlade je usklajen z mnenjem teh strokovnjakov. Očitno pa vi poznate neke druge strokovnjake oz. (bolj verjetno) že ves čas mlatite prazno slamo.
Poznam kar nekaj strokovnjakov na tem področju, tudi takšne, ki sami izvajajo raziskave. In ni prav nobene kredibilne raziskave, ki bi dokazovala, da daljnovodi škodijo zdravju.
INIS ni nobena državna ogranizacija, ampak zasebno podjetje.
Podobno lahko jaz ustanovim Inštitut za kakovost testenin, in potem objavljam "uradna" mnenja.
Nehajte zavajati.
Se opravičujem za napako - INIS je res je zasebno podjetje.
Je pa s strani države akreditiran za za izvajanje meritev elektromagnetnih sevanj in za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire NF in VF elektromagnetnega sevanja. Torej imajo državne inštitucije zaupanje v njihove meritve in ugotovitve.
Navedba o zavajanju pa je vseeno malo prehuda. Zaenkrat nisem našel strokovnega mnenja, ki bi negiralo povezavo med EMS in otroško levkemijo. Na čem temelji vaša sodba, da zavajam ?
davidS je administrator oz. moderator tega portala . ne obstaja namreč eno področje ,kjer ne bi komentiral. poznavalec pač.