članstvo v nadzornih svetih podjetij v lasti občin

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Ministrstvo za notranje zadeve, Služba za lokalno samoupravo, je zaradi priprave stališča pristojnega organa prejela predlog, da morajo biti člani nadzornih svetov v podjetjih, katerih delni ali celotni lastnik je lokalna skupnost, strokovno usposobljeni pri združenju nadzornih svetov, ne smejo biti aktivni člani nobene stranke in ne starejši od 65 let. Člani revizijskih komisij pa morajo biti strokovno usposobljeni pri institutu za revizijo, ne smejo biti člani nobene politične stranke in ne starejši od 70 let.

Služba za lokalno samoupravo uvodoma pojasnjuje, da Ustava Republike Slovenije v 42. členu ureja pravico do zbiranja in združevanja. V tem členu sta določeni dve prepovedi glede članstva v političnih strankah, in sicer, da poklicni pripadniki obrabnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank. S prepovedjo članstva v političnih strankah se omejuje ustavna pravica do združevanja (s to pravico je povezana pravica do izražanja), zato mora biti ta prepoved restriktivna in utemeljena enako kot to velja za poklicne pripadnike obrambnih sil in policije. Prepoved članstva v političnih strankah za člane nadzornih svetov in revizijskih komisij bi tako morala biti (če bi bila utemeljena) urejena že v Ustavi Republike Slovenije in ne zgolj v zakonu. Ustava RS namreč določa, da so zakonske omejitve teh pravic dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni.

Na podlagi 28. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11) se za podjetja, ki jih ustanovijo lokalne skupnosti ali država (z namenom izvajanja gospodarskih javnih služb), uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj gospodarskih družb, torej Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 83/09 Odl.US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/11, 91/11, 100/11 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/12, 57/12 in 44/13 Odl.US: U-I-311/11-16, v nadaljevanju: ZGD-1). Položaj nadzornega sveta ter pogoje za imenovanje članov nadzornega sveta in revizijskih komisij ureja 273. do 284. člen ZGD-1. Navedeni zakon je v resorni pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato lahko stališče o morebitnih spremembah navedenega zakona v smeri predloga poda le to ministrstvo.

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakon o gospodarskih družbah to tematiko opredeljuje v svojem 254. členu ter 255. členu, in sicer pravi:

254. člen sestava in število članov

(1) Zakon in statut določata sestavo in število članov organov vodenja ali nadzora.

(2) Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.

(3) Če ima organ vodenja ali nadzora več članov, se en član imenuje za predsednika.

255. člen imenovanje in mandatna doba članov

(1) Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni daljše od šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

(2) Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

• je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
• je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
• ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
• je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

(3) Novi člani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah tega zakona nasprotovale njihovemu imenovanju.

Pri tem bi izpostavili še 263. člen, ki določa skrbnost in odgovornost, in sicer:

263. člen (skrbnost in odgovornost)

(1) Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.

(2) Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3) Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.

(4) Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.