15. 10. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s posredovanim predlogom, ki se nanaša na ukinitev zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (v nadaljevanju: ZVPSJU) pri Modri zavarovalnici pojasnjujemo, da je namen ustanovitve ZVPSJU zbiranje sredstev iz dohodkov javnih uslužbencev na njihovih osebnih računih in skozi njihovo upravljanje zagotavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine ali drugih pravic, določenih s pokojninskim načrtom.
Slovenija se, tako kot večina razvitih evropskih držav, sooča s spremenjenimi socialnopolitičnimi, demografskimi in gospodarskimi razmerami, sedanji pokojninski sistem pa zaradi vrste razlogov ni več dovolj prilagojen vse manjšemu deležu delovno aktivnih prebivalcev, ki ustvarjajo dohodke ter vse večjemu deležu mladih, ki podaljšujejo izobraževanje in odlašajo z vstopom na trg dela oz. zaradi nastalih razmer sploh nimajo možnosti vstopiti na trg dela. Demografske razmere in zasnova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na pretočnosti oziroma medgeneracijski solidarnosti in ne vsebuje jasno opredeljenega naložbenega elementa, bosta tako v prihodnosti narekovala zmanjševanje obsega in ravni pravic ali pa vodila v nevzdržnost javnih financ. Rešitev je mogoče iskati v dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki je oblika dolgoročnega varčevanja na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi iz naložb, zagotovijo dodatne pokojnine. Današnji zaposleni bomo s pokojninami iz obveznega zavarovanja stežka preživeli. Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je namreč prav v tem, da se starejšim generacijam zagotovi dodatni vir dohodka oziroma da se pokrije izpad dohodka iz obveznega pokojninskega zavarovanja kot posledica neugodnih demografskih gibanj prebivalstva in razmer na trgu dela ter se jim s tem zagotovi ustreznejša materialna in socialna varnost za starost.
Trenutno smo se znašli v zelo težavnem in nezavidljivem položaju v katerem je zmanjševanje porabe javnih sredstev nujna. Poudariti je potrebno, da so se javnim uslužbencem že znižale plače in druge pravice ter odvzele številne ugodnosti.
Poleg zmanjševanja plač je bil sprejet ukrep začasne narave, ki v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A, Ur. l. RS, št. 46/2013) ne glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur .l. RS, št, 96/12, 39/13, 63/13-ZIUPTDSV) dopušča nižji znesek vplačil kolektivnega zavarovanja delodajalca za javne uslužbence v letih 2013 in 2014, kot ga določa Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 126/03).
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na glavne razloge in cilje, ki so se zasledovali z uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Kratkoročna cilja sta bila kratkoročno znižanje stopnje inflacije in kratkoročno stabiliziranje javnofinančnih odhodkov, medtem ko je bil dolgoročni cilj nadaljevanje pokojninske reforme iz leta 2000. Cilji so se zasledovali z neposredno odpovedjo uskladitve izhodiščne plače za javne uslužbence v avgustu 2003, saj je z nižjo ravnjo plač oz. temu primerno nižjim agregatnim povpraševanjem nastal pozitivni učinek na znižanje stopnje inflacije ter finančno pozitiven učinek na pokojninsko blagajno, ker so se pokojnine uskladile na nižjo raven kot bi s v primeru višjih plač.
Javni uslužbenci že v veliki meri zelo občutijo in nosijo posledice finančne in gospodarske krize, ukinitev ZVPSJU pa predstavlja ukrep, ki bi sicer imel kratkoročne učinke na zmanjšanje javne porabe, vendar se ob tem ne sme pozabiti, da bi to bil samo trenuten ukrep, ki bi dolgoročno bistveno poslabšal socialni in materialni položaj javnih uslužbencev po upokojitvi, kar bi pomenilo, da si še več ljudi v starosti ne bi mogli zagotoviti dostojnega življenja.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je ustanovitev zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada urejeno z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, ZKDPZJU, (Uradni list RS, št. 126/2003) in s Kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/2004), z aneksi h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/91 in nadaljnje spremembe), zadnji aneks, s katerim so bile začasno znižane premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, je bil uveljavljen s 1.6.2013. Upoštevaje navedeno je razvidno, da je bil sistem dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja vzpostavljen skupaj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.