5. 11. 2013
Odziv Ministrstva za finance
Dolžnost odgovornega, gospodarnega in nepristranskega ravnanja javnih uslužbencev pri opravljanju svojih delovnih nalog izhaja iz:
- Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 –ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 74/09 – odl. US, 40/12 –ZUJF) in
- Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Ukrepe za krepitev transparentnosti in integritete oziroma omejevanja koruptivnih tveganj v Republiki Sloveniji pa sistemsko ureja več predpisov. Ti tvorijo celoto, ki določa obvezna ravnanja in prepovedi ravnanj različnih subjektov, pri čemer se posamezne določbe med njimi nanašajo tudi na subjekte, ki so neposredno ali posredno vključeni v postopke oddaje javnih naročil.
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da morajo naročniki dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj izbirati tako, da se zagotovi gospodarna, učinkovita in transparentna raba javnih sredstev brez dajanja neutemeljene prednosti posameznim ponudnikom. Zoper morebitne kršitve zakona pri oddaji javnih naročil je ponudnikom pred Državno revizijsko komisijo in sodiščem zagotovljeno pravno varstvo. Za kršitve določb ZJN-2, ki pomenijo kršitev temeljnih načel javnega naročanja, pa določa zakon kazenske določbe, v okviru katerih se naročnika, ponudnika ali podizvajalca, njihovo odgovorno osebo in osebo, ki je storila prekršek, kaznuje z globo od 500 do 300.000 eurov. Za najhujše kršitve pa se osebi, ki je storila prekršek, lahko izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja za dobo treh let oziroma prepove voditi ali na drug način sodelovati v postopkih javnega naročanja.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 81/13 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZIntPK), kot krovni zakon na omenjenem področju, prav z namenom odprave oziroma omejitve koruptivnih tveganj pri javnem naročanju vsebuje več določb. Med drugim:
- obvezno vključitev protikorupcijske klavzule v pogodbe, ki jih sklepa javni sektor (14. člen),
- prepoved poslovanja javnega sektorja s subjekti, s katerimi funkcionarji javnega sektorja ali njihovi družinski člani nastopajo v različnih poslovnih povezavah (35. člen),
- dolžnost izogibanja nasprotju interesov (37. člen),
- dolžnost prijave premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila (41. – 46. člen).
Za kršitve omenjenih določb opredeljuje ZIntPK tudi kazenske določbe, v skladu s katerimi se kršitelje kaznuje z globo v razponu od 400 do 100.000 evrov.
Z namenom povečanja integritete in zmanjšanja koruptivnih tveganj pri javnem naročanju je bilo v ZJN-2 v zadnjih letih vključenih več določil, s katerimi se zagotavlja večja transparentnost in nadzor nad oddajo javnih naročil. V postopkih s pogajanji brez predhodne objave povpraševanja na portalu javnih naročil, za katere zakon taksativno našteva okoliščine, kdaj je ta postopek mogoče izvesti, morajo naročniki hkrati s sprejemom odločitve, da se oddaja javno naročilo, le-to objaviti na portalu javnih naročil. S tem se potencialnim ponudnikom, ki morebiti neutemeljeno niso bili povabljeni k oddaji javnih naročil, zagotavlja učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Pred sklenitvijo dodatka k pogodbi morajo naročniki pridobiti soglasje svojega nadzornega organa. O morebitnem konfliktu interesov osebe, ki je na strani naročnika sodelovala v postopku javnega naročanja, z najugodnejšim ponudnikom mora ta oseba obvestiti odgovorno osebo naročnika, in sicer še preden naročnik sprejeme odločitev o oddaji naročila. Pri čemer je sam konflikt interesov definiran široko in »a priori« ne pomeni, da je bilo pri oddaji javnega naročila storjeno koruptivno dejanje. Po oddaji javnega naročila je celotna dokumentaciji o javnem naročanju javna, itd.
Poleg tega Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13 – odl. US) kot kaznivo dejanje opredeljuje oškodovanje javnih financ, zaradi česar je zagrožena zaporna kazen do osmih let in denarna kazen. Na podlagi delovno-pravne zakonodaje oziroma zakonodaje s področja obligacijskih razmerij pa morajo javni naročniki v skladu z javnofinančno zakonodajo uveljavljati tudi pravico do povračila nastale škode.
Zakonodaja torej ureja več pravnih podlag in načinov za sankcioniranje neodgovornega, nevestnega in negospodarnega ravnanja oseb, ki vodijo ali na drug način na strani naročnika sodelujejo pri oddaji javnih naročil, in povračilo škode, povzročene s takšnim ravnanjem, zato Ministrstvo za finance meni, da v tem delu spremembe javnonaročniške zakonodaje niso potrebne.
Če si kdo iz vlade slučajno ogleda tudi komentarje, bi rad še enkrat preprosto povedal, kako se na enostaven način bistveno zmanjšajo korupcijska dejanja, ki po besedah g. Loredana oškodujejo proračun za 500 milijonov EUR letno.
Podjetje, ki se je prijavilo na razpis in je ugotovilo nepravilnosti v postopku, lahko vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo (DKOM). Vplačati mora od 1500 do maksimalno 10.000 Eur takse (stroški vodenja postopka pri DKOM) tin svojega pravnika, ki za vlogo praviloma računa 860 Eur, kolikor znaša enotna odvetniška tarifa po njihovem točkovniku za tovrstne storitve. V primeru, ko DKOM odloči vlagatelju v prid, mora naročnik podjetju povrniti takso in odvetniške stroške. Vendar pa te stroške povrne bolnišnica, zavod oziroma drug javni porabnik, ne pa osebe, ki so ta postopek napačno vodile. To pomeni, da te stroške spet plačamo MI, davkoplačevalci.????
Nujno bi bilo, da te stroške plačajo osebe, ki so napačno (največkrat zavestno) vodile postopek javnega naročila iz svojih prihodkov. To so vodja javnega naročila, člani komisije, njihova pravna služba ter direktor naročnika.
Dodatno naj se določi tudi znesek med 5.000 in 10.000, ki ga prejme ali naročnik v primeru neupravičene pritožbe ali pa podjetje, ki je vložilo revizijo. Tudi ta znesek naj v primeru , če DKOM ugotovi nepravilnosti, plačajo odgovorne naročnikove osebe iz svojih prihodkov, tako kot moramo to podjetje že ves čas plačati iz svojih prihodkov.
S tem bi rešili dva problema naenkrat : dvorni dobavitelj, ki ima že sklenjeno pogodbo za dobavo iz prejšnjih let in ki na novem razpisu ni bil najugodnejši, velikokrat vloži revizijo samo zato, da zavlačuje postopek. Nekateri postopki na DKOM se vlečejo tudi 6 mesecev in več, v tem času pa stari dobavitelj še vedno dobavlja izdelke po prejšnjih cenah, ki so tudi po 400% višje od novih.
Drugi problem, ki bi ga rešili, pa sem že opisal : če bodo javni uslužbenci, ki so odgovorni za naročila, stroške plačevali iz svojih prihodkov, si ne bodo več upali v tolikšni meri ravnati po navodilih dvornih dobaviteljev.
Pozdravljeni, ravnokar sem se vrnil z dopusta in prebiram vaše komentarje ter z veseljem ugotavljam, da se kar precej ljudi zaveda korupcije pri javnem naročanju ter da bi radi nekaj spremenili. Tudi sam večkrat kandidiram na javnih razpisih in že več kot petnajst let ugotavljam, da so javni uslužbenci zaščiteni kot svete krave. samo letos sem vložil že tri revizijske postopke in pri vseh treh je revizijska komisija odločila v mojo korist. Moram dodati, da sem v vseh treh primerih ponujal identične artikle (isti tip, ista blagovna znamka kot konkurenca), ki so bili tudi dvakrat cenejši, kot jih je naročnik vsa prejšnja leta naročal pri dvornem dobavitelju. Vendar pa to še ne pomeni, da sem uspel realizirati posel in da je RS občutno prihranila pri porabi javnih sredstev. Naj na kratko opišem samo en primer, da ne bom predolg :
javni naročnik iz področja zdravstva iz naše prestolnice je objavil razpis za določen medicinski artikel za enoletno dobavo. Ker ima pri nas njihov dvorni dobavitel monopol nad to blagovno znamko, smo se na razpis prijavili s pomočjo tujega, evropskega distributorja tovrstnih artiklov. Že na odpiranju ponudb je bilo zaznati slabo voljo gospe, ki je vodja javnih naročil pri tem naročniku, ko je videla, da je naša ponudba pol cenejša, kot ponudba dolgoletnega dobavitelja. (btw - osebi, ki sta pri tem dobavitelju odovorni za ta artikel, ima gospa šefica na Facebooku navedeni med prvimi štirimi prijatelji).
Pote se je pa začelo : najprej so nam poslali odločitev o oddaji naročila, kjer so nas izločili, ker nimamo referenc za prodajo tega artikla na slovenskem trgu. Mimogrede : referenc za ta artikel ne moreš imeti, ker jih ima edino prejšnji ponudnik, ki ima monopol na slovenskem trgu. Seveda jih tudi ta dobavitelj ni mogel imeti, ko je prvič ponujal ta artikel, ampak to jim je seveda vseeno. Ker pa sem to pričakoval, sem že v razpisni dokumentaciji kot podizvajalca navedel evropskega distributorja in njegove reference.
Gospo sem poklical in ji vljudno povedal, da je v razpisni dokumentaciji to verjetno spregledala. Nahrulila me je, da je ona hodila na šolanja,da že več kot deset let vodi javna naročila in da natančno pozna Zakon o javnih naročilih. Zahvalil sem se ji in poklical svojega pravnika, ki mi je seveda potrdil, da imam prav. Prosil sem ga, naj jo pokliče in to je tudi storil. Ko se ji je predstavil in povedal, zakaj kliče, je nemudoma nahrulila še njega, kje ima naše uradno pooblastilo za zastopanje. Kar precej slabovoljen me pokliče nazaj, naj mu takoj pošljem pooblastilo, kar sem tudi storil. Poslal ji je dopis, kjer ji je razložil Zakon o javnih naročilih. No, čez nekaj dni spet dobimo pošto od naročnika, ki se nejevoljno strinja, da se lahko upoštevajo podizvajalčeve reference, vendar moramo v roku 24 UR poslati ORIGINALNE dokumente o registraciji podjetja tujega partnerja. Ta nam jih je poslal, skenirane in žigosane ter podpisane po elektronski pošti in mi jih dostavimo naročniku. Že naslednji dan dobimo el. pošto, da ti dokumenti niso original (???), ker so skenirani in poslani po el. pošti. V manj kot 20 URAH jim jih moramo dostaviti fizično. Ko sem gospo poklical in ji povedal, da iz Belgije niti po DHL Express ne morem dobiti dokumentov, je dejala, da jo to pač ne zanima in da smo imeli že prej dovolj časa, da si jih preskrbimo. Čeprav v razpisni dokumentaciji sploh niso bili zahtevani. Naročil sem jih po DHL, čeprav sem vedel, da bomo za kakih 8 ur zamudili rok. Tako je tudi bilo in čez dva dni dobimo naročnikovo pošto, da smo izločeni iz postopka, ker pravočasno nismo dostavili zahtevanih dokumentov in da se naročilo odda podjetju, ki jim je že vsa prejšnja leta dobavljalo ta artikel.
S pravnikom se pritožimo in revizijo seveda dobimo. Postopek se je vrnil v prvo fazo. Ko je gospa ugotovila, da vse njeno znanje ni zadostovalo, da bi nas izločila in posel oddala prijateljem, je bilo potrebno razmisliti, kako naprej. Da bi njen zavod kaj prihranil, je seveda nepomembno, saj denar ne gre iz njenega žepa, ampak so to pač javna sredstva. In če bi naredila prihranek, bi naslednje leto iz proračuna dobila manj sredstev in to seveda ni v njenem interesu.
Ugotovila je, da je najbolje, da včasu, preden nam pošlje pogodbo in minejo zakonski roki za pritožbo, naroči ustrezne količine še pri starem dobavitelju. Tako da smo v celem letu dostavili približno 4 procente razpisane količine, ostalo pa je že prej dobavil prejšnji dobavitelj.
Zato pravim, da bi ljudje, šolani za naš denar, morali iz svojega žepa plačevati vse izgubljene revizije. Če ne bi hoteli podpisati takšne pogodbe, kjer bi za visoko plačo s svojim premoženjem odgovarjali za zgrešene postopke, posebej takšne, kjer se že iz letala vidi, da nekomu dela uslugo, naj se jim pri priči prekine pogoba in izplača odpravnina, ki bo mogoče 1000 krat manjša, kot so sposobni narediti škode. Poiščejo naj se novi kadri in verjemite mi, da bi bilo mladega in šolanega kadra več kot dovoj, ki bi pošteno opravljali svoje delo.
Če se bo vlada slučajno odzvala s kakšnim odgovorom, lepo prosim, naj ne slepi javnosti, da vse to regulirajo že trenutni zakoni. Pred dvema letoma mi je predsednik Računskega sodišča g. Šoltes odgovoril (objavljeno v Financah), da na žalost ne pozna primera, ko bi bi v primeru neprimerno vodenih postopkav kakšen javni uslužbenec degradiran oziroma drugače sankcioniran. Poznana sta sicer primera Letališče Brnik (kontrolni stolp) in protokolarni objekt Brdo (preproga), kjer pa so bile podane kazenske prijave in JU s tem nima nič.
Nemudoma je potrebno spremeniti kolektivne pogodbe uslužbencev, ki se ukvarjajo z javnimi naročili.
Mi imamo izkušnje iz področja zdravstva. Smo S.P. javljamo se na razpise, kateri so prirejeni samo določenemu ponudniku. Razpisniki so direktorji zdravstvenih domov-javnih zavodov, kateri proti plačilu izdajo javni razpis prilagojen samo določenemu ponudniku. Tu gredo milijoni evrov davkoplačevalskega denarja neupravičeno v zasebne žepe in potem nekaj nazaj kot podkupnina zaradi usluge prirejenega razpisa. O kakšni zdravi konkurenci ne duha ne sluha. Naši politiki pa samo polna usta besed, naredili na tem področju pa niso nič. Ker so isto pokvarjeni, kakor ta elita ki obvladuje korupcijo v zdravstvu.
Na portalu javnih naročil ima vsak na ogled korupcijske razpise.( vnašem primeru prilagajajo razpise določenemu ponudniku z razdaljo oddaljenosti od ponudnika do naročnika. LKaj ima veza oddaljenost ali ni javni razpis zaradi najnižje cene! Sploh se brezveze javiti, ker boš izgubil samo veliko denarja, pritožiš se lahko na revizijsko komisijo, pa opet nič.. Brez uspeha, dokler ne bodo direktorji za prilagojene javne razpise dobili kazensko ovadbo, potem ne bo nikoli drugače. Oni pa se drugače ne bodo odpovedali korupcijskega denarja!
ZAKAJ PA SMO POTEM NAJBOLJ KORUPTIVNA DRŽAVA NA SVETU?
Primerov korupcije v JU in javnih zavodih je precej in največji problem je, da za to ve marsikdo in ne naredi nič.
Zadevo je zelo lahko preveriti in sum, da se dogaja korupcija je takoj, ko ugotovimo, da ima eno podjetje že več kot 10 let pogodbo za iste storitve ali blago.
Najlažje je seveda goljufati in krasti pri sotritvah. Kar se počne zelo prikrito in težko dokazljivo. Če ni razpis čisto prilagojen določeni firmi, je lahko po večini vsaj delno prilagojen. In ko določena oseba v JU pozna direktorja firme X, ki izvaja določene storitve, se da to zelo lepo prikriti in krasti državen denar, ki potem preko podjetij gre nazaj v žep določenim zaposlenim v JU.
Naprimer: Lojze je prijatelj direktorja podjetja X. Zato Lojze prilagodi vsaj do polovice razpis za izvajanje določenih storitev. Ko se prijavijo podjetja, je Lojze dogovorjen s podjetjem X, da le to odda najnižjo ponudbo, se pravi pod ceno. Zato potem podjetje X tudi prejme razpis, ker so bili najcanejši. Seveda do tu vse lepo in prav. No potem se sklene pogodba s podjetjem X za ceno iz razpisa. Vendar v pogodbi se doda člen, da vse dodatne storitve, ki so izven razpisa se dodatno zaračunajo. No potem pa se začne. Kajti vsak mesec, ko pride račun je na računu znesek po pogodbi in še dodatno znesek za dodatne storitve, ki so izven pogodbe oz. razpisa in je znesek enak ali celo večji kot tisti, ki je bil v razpisu določen. Seveda je sedaj zelo težko dokazati, da je bila tista dodatna storitev opravljena, ker po večini ni bila opravljena ali pa je bila opravljena in je bila zaračunana 100x dražje, kot če bi isto storitev opravilo drugo podjetje. Ko na koncu potegneš črto, suma/sumarum je to podjetje X daleč najdražje od kateregakoli, ki se je prijavilo na razpis. In tudi zelo težko je dokazati, da so tiste dodatno zaračunane storitve izven pogodbe iz razpisa narejene in/ali preveč zaračunane. Vendar se to še vedno počne, ker je težko izsledljivo.
Če ugibam, bi rekel, da se na javno naročanje pri nas dobro (poudarek na dobro) spozna kakih 100 do 200 ljudi. Samo občin pa je po zadnjem štetju 209+Ankaran.
Ob takem sistemu bodo nastradale prav majhne občine, saj ne bodo mogle izvajati javnih razpisov, ker si nihče tega ne bo upal.
Na drugi strani pa bi to lahko bil plus, saj bi se s tem pokazala neučinkovitost teh občin in bi se morda krajani zbudili in zahtevali združevanje v večje.
Sam bi šel še korak dlje.
Če ob reviziji komisija ugotovi, da so bili razpisni pogoji prilagojeni enemu od ponudnikov, mora to biti preganjano kot kaznivo dejanje korupcije.
Osebe, ki so bile kadarkoli obsojene na kakršnokoli kazen (tudi pogojno) z naslova korupcije, ne morejo več delati v javnem sektorju.
Pa da vidimo, kdo bo potem dal v razpisne pogoje za nakup tiskalnikov tehnično specifikacijo modela, ki si ga je že pred tem izbral......
Primer:
Neka uradnica neke miniaturne občine je nekoč zamočila na razpisu (ker se na javno naročanje ne spozna, ker opravlja polovico upravnih funkcij občine, saj so na občini zaposleni le trije) za popravilo dovoza do vaške osnovne šole. Pod pritiskom župana je izbrala njegovega bratranca, ki je s tem oškodoval občino za 1000€.
Ker ima nekaj vesti, se odloči da se prekvalificira, napravi enoletno izobraževanje za vzgojiteljico-asistentko in se želi zaposliti v vrtcu. A ker so jo nekoč obsodili korupcije, se mora voziti 60 km daleč, da lahko dela v zasebnem vrtcu, čeprav ima do vaškega javnega vrtca, kjer bi jo potrebovali, le 3 minute hoje.
Kje je tukaj logika?
Naj se sliši še tako kruto, ampak, ljudje se bodo morali navaditi, da imajo kazniva dejanja posledice. Vem, da se je včasih težko upreti zahtevam nadrejenega, še posebej v teh časih visoke brezposelnosti.....po drugi strani so delovna mesta v javni upravi zelo varna, tako da na občinah to težje razumem, kot v gospodarstvu.
Drugače rečeno, če bi župan pritiskal na njo, naj sosedu ukrade kosilnico, bi mu tudi v tem ustregla? In če bi bila zaposlena v javnem vrtcu, in bi imela možnost vplivati na naročanje česarkoli, kako ji lahko zaupamo, da tokrat ne bo podlegla vplivu ravnateljice ali svojega strica?
Logika je kar jasna.....
Dobro je odgovoril že DavidS! Logika je tu in je tudi povsem jasna, razen seveda v naši ljubi Sloveniji: vsakdo (torej ne samo politiki, zaposleni v JU, znane osebe itd.) je namreč dolžan sprejeti posledice za svoja (ne)dejanja. Če kloniš pod neprimernimi (nemoralnimi, nezakonitimi, kaznivimi) pritiski nadrejenih, si za to odgovoren. Pika. Zelo preprosto. Tako je to povsod po svetu, v vseh normalnih sistemih/državah.
Logika je zgrešena.
Če nekdo enkrat nekaj zašušmari pri nekem razpisu, je pa recimo odličen zdravnik, reševalec ali poklicni gasilec, ga javno podjetje ne sme zaposliti kot gasilca, zdravnika ali reševalca.
Kdo je tedaj na slabšem, ta dobri gasilec ali ubogi revež, ki mu je pogorelo stanovanje?
Koliko zdravnikov in gasilcev pa poznate, ki pripravljajo javne razpise?
In kdo pravi, da je ta vaš gasilec boljši od tistega, ki na zavodu čaka na to službo, in bi jo opravljal pošteno?