Proti centralizaciji izpitnih centrov za opravljanje vozniškega dovoljenja

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in promet

1. Z Zakonom o voznikih je bilo besedilo »avtošola« nadomeščeno z besedilom »šola vožnje«, prav tako pa je bilo določeno, da morajo imeti motorna vozila, na katerih se usposabljajo kandidati za voznika, na strehi svetlobno tablo z napisom »ŠOLA VOŽNJE L«, pri čemer morajo šole vožnje spremeniti poimenovanje na svetlobnih tablah najkasneje v enem letu od uveljavitve zakona (torej najkasneje do 1. julija 2012). Šole vožnje so zakonsko določbo upoštevale ter svetlobne table tudi nadomestile z novimi, vendar se zaradi drugačnega poimenovanja v preteklosti, v pogovornem jeziku občasno še uporablja izraz »avtošola«.

2. Zakon o voznikih v 21. točki prvega odstavka 14. člena določa, da minister, pristojen za promet, določi izpitne centre, ki se organizirajo kot teritorialne izpostave javne agencije in njihova območja ter kraj, kjer se opravlja vozniški izpit, in kategorije vozil, za katere se v posameznem izpitnem centru glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin, opremljenost križišč, število kandidatov za voznike , opravljajo vozniški izpiti. Spremembe območij in krajev, v katerih se opravljajo vozniški izpiti (oziroma ukinitve posameznih izpitnih centrov), bi bile torej mogoče le ob spremembi Pravilnika o izpitnih centrih za voznike motornih vozil, ki ga podpiše in izda minister, pristojen za promet.

Skladno z določbami Zakona o voznikih in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, se teoretični del izpita opravlja na izpitnem centru kot teritorialni izpostavi Javne agencije RS za varnost prometa.

Računalniško opravljanje teoretičnega dela izpita (e-preverjanje znanja) predvideva Pravilnik o vozniškem izpitu, ki je začel veljati 4. maja 2013. Določba 7. člena pravilnika namreč določa, da se bo teoretični del izpita opravil z uporabo računalnika (e-preverjanje), pri čemer bodo morali posamezni izpitni centri, za uporabo takšnega preverjanja, izpolnjevati predpisane tehnične in varnostne zahteve. Računalniške aplikacije, ki bodo omogočale elektronsko preverjanje teoretičnega znanja, naj bi bile zagotovljene in pripravljene za uporabo v naslednjem letu.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa naredilo analizo delovanja izpitnih centrov in preverilo možnosti za racionalizacijo dela, pod pogojem, da le ta ne bi poslabšala pogojev za kandidata, ki želi pristopiti in opraviti vozniški izpit.

3. in 4. Pristojnost ministra, pristojnega za promet, za izdajo podzakonskih aktov s področja usposabljanja kandidatov ter opravljanja izpitov za voznike motorni vozil, je določena v 14. členu Zakona o voznikih. Minister, pristojen za promet, lahko na podlagi omenjene določbe predpiše drugačen program usposabljanja ter tudi časovno omeji ali podaljša trajanje praktičnega dela vozniškega izpita. Trenutno se na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor pripravlja sprememba Zakona o voznikih. V kolikor bo novela zakona posegla tudi v navedena področja, bo potrebno spremeniti tudi podzakonske akte, ki ta področja urejajo. Ob tem pa velja samo opozoriti, da časovno podaljševanje izpitne vožnje lahko pomeni dodatno finančno breme tako za kandidata za voznika kot tudi za Javno agencijo RS za varnost prometa (povečanje števila zaposlenih v izpitnih centrih,…).

5. Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 13. redni seji v letošnjem letu sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki je strateški dokument, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje od 2013 do 2022. V dokumentu so torej določene prednostne naloge in temeljni cilji za zagotovitev večje varnosti cestnega prometa za obdobje desetih let. Evropska unija si na podlagi Evropskega akcijskega načrta varnosti v cestnem prometu ter usmeritev politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011 do 2020 prizadeva za polovico zmanjšati število mrtvih na cestah, čemur sledi tudi pripravljen nacionalni program, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2022 ne bi bilo večje kot 70 in število hudo telesno poškodovanih ne večje kot 430.