Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo

9978 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Vladi Republike Slovenije predlagam ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo.

Lastnik nepremičnine, ki je obremenjena s služnostno potjo, z nepremičnino ne more prosto razpolagati. Niti ne more delati na parceli z delovnimi in kmetijskimi stroji, ker mora biti nepremičnina na voljo služnostnemu upravičencu, da lahko preko te nepremičnine pride do svoje parcele. Lastnik služeče nepremičnine tudi ni upravičen do odškodnine od lastnika gospodujoče nepremičnine za škodo ali zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine, ki je nastala zaradi služnostne poti. Služnostna pot znatno ovira izkoriščanje ali uporabo zemljišča, po katerem naj bi takšna pot potekala.

Predlagam torej, da se institut služnostne poti odpravi in nadomesti z institutom nujne poti. Pri nujni poti je lastnik služeče nepremičnine upravičen do odškodnine, ki jo mora poravnati lastnik gospodujoče nepremičnine.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Kaj je služnostna pot?

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zagotavlja določeno oblastvenost na stvari, vendar ne najširše (širša je lastninska pravica) Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca.

Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je ustanovljena v korist stvari. Pomeni, da lastnik gospodujočega zemljišča (to je tisto zemljišče, v korist katerega je služnostna pot ustanovljena, torej tisto, do katerega se pride po služnostni poti) lahko preko služečega zemljišča (tisto zemljišče, po katerem poteka služnostna pot) hodi oz. vodi, odvisno od tega kako je služnostna pot določena. Lahko je določena zgolj za hojo, lahko pa tudi za vožnjo z vozili.

Pridobitev služnosti poti

  • Služnost se lahko pridobi na podlagi pravnega posla (pogodbe), s katerim se lastnika gospodujočega in služečega zemljišča dogovorita o ustanovitvi služnosti. Ta dogovor se mora nato vpisati v zemljiško knjigo.
  • Služnost lahko nastane na podlagi sodnih ali upravnih odločb. To se zgodi navadno v primeru, ko lastnik gospodujoče nepremičnine le-te brez služnosti na služeči nepremičnini ne more uporabljati.
  • Stvarna služnost se lahko pridobi tudi s prisposestvovanjem, in sicer tako, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče nepremičnine pa temu ni nasprotoval. Seveda prisposestvovanja ni, če je lastnik gospodujoče stvari izvrševal služnost tako, da je zlorabljal zaupanje lastnika služeče stvari ali da se je pri tem uporabill zvijače ali sile.

    • Prenehanje služnosti poti

  • Tudi o prenehanju služnosti se lastnika zemljišč lahko dogovorita s pravnim poslom, ki ga je treba vpisati v zemljiško knjigo.
  • Nadalje služnost preneha, če se lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti upre, zaradi česar je lastnik gospodujoče stvari ne izvršuje 3 let.
  • Služnost lahko tudi zastara, in sicer v 20 letih, če v tem času lastnik gospodujoče stvari služnosti ne izvršuje.
  • Lastnik služeče stvari lahko tudi sodno zahteva, da pravica stvarne služnosti preneha, če le ta postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari.

    • Nujna pot

    Slovenska zakonodaja definira nujno pot kot stvarno služnost. Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri služnostih tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer:

    • da nepremičnina nima potne zveze z javnim potnim omrežjem, kar pomeni, da potrebna, oz. potrebna povezava med nepremičnino in javno potjo, ne obstaja. To lahko pomeni, da poti sploh ni, ali pa, da pot je, vendar je neprimerna za redno gospodarjenje in uporabo gospodujoče nepremičnine;
    • da se z nujno potjo ne o­nemogoča ali znatno ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla;
    • da z ustanovitvijo nujne poti nastane za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa znaša škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.

    Temeljno načelo je, da se morajo nujne poti izvrševati pošteno, kar pomeni, da se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki nastaja za obremenjene nepremičnine čim manjša. Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si tako stojita nasproti dva interesa - interes lastnika nepremičnine, ki nima potne zveze z javnim omrežjem, in interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče bo v postopku uskladilo ta dva nasprotujoča interesa, vendar bo določilo obseg, vrsto in smer nujne poti šele po oceni vseh okoliščin posameznega primera. Nujno pot je treba ustanoviti na tistem mestu in na tak način, da bodo prizadete nepremičnine čim manj obremenjene in njihovi lastniki čim manj moteni. Omeniti je trebao, da ni nujno, da se nujna pot vedno ustanovi po najkrajši možni poti, če ta najkrajša pot za zemljišča ni najugodnejša, ali najcenejša. Upoštevati je treba konfiguracijo tal in kulturo zemljišča.

    Nujna pot se ne ustanovi brezplačno, ampak mora upravičenec do nujne poti plačati zavezancu (lastniku nepremičnine, preko katere bo potekala nujna pot) ustrezno denarno nadomestilo. Pri določanju denarnega nadomestila oz. odškodnine je treba upoštevati višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne poti ter zmanjšano vrednost obremenjene nepremičnine.

    1 glas

    5 glasov

    Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

    AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
    STATUS PREDLOGA
    • PREDLOG POSLAN
    • ZADNJA SPREMEMBA
    • KONEC OBRAVNAVE

    Popravki predloga

    Verzija predloga z dne, 10. 7. 2013 | 14:21:40

    Ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo.

    Vladi Republike Slovenije predlagam ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo.

    Lastnik nepremičnine, ki je obremenjena s služnostno potjo, z nepremičnino ne more prosto razpolagati. Niti ne more delati na parceli z delovnimi in kmetijskimi stroji, ker mora biti nepremičnina na voljo služnostnemu upravičencu, da lahko preko te nepremičnine pride do svoje parcele. Lastnik služeče nepremičnine tudi ni upravičen do odškodnine od lastnika gospodujoče nepremičnine za škodo ali zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine, ki je nastala zaradi služnostne poti. Služnostna pot znatno ovira izkoriščanje ali uporabo zemljišča, po katerem naj bi takšna pot potekala.

    Predlagam torej, da se institut služnostne poti odpravi in nadomesti z institutom nujne poti. Pri nujni poti je lastnik služeče nepremičnine upravičen do odškodnine, ki jo mora poravnati lastnik gospodujoče nepremičnine.

    --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

    Kaj je služnostna pot?

    Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zagotavlja določeno oblastvenost na stvari, vendar ne najširše (širša je lastninska pravica) Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca.

    Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je ustanovljena v korist stvari. Pomeni, da lastnik gospodujočega zemljišča (to je tisto zemljišče, v korist katerega je služnostna pot ustanovljena, torej tisto, do katerega se pride po služnostni poti) lahko preko služečega zemljišča (tisto zemljišče, po katerem poteka služnostna pot) hodi oz. vodi, odvisno od tega kako je služnostna pot določena. Lahko je določena zgolj za hojo, lahko pa tudi za vožnjo z vozili.

    Pridobitev služnosti poti

  • Služnost se lahko pridobi na podlagi pravnega posla (pogodbe), s katerim se lastnika gospodujočega in služečega zemljišča dogovorita o ustanovitvi služnosti. Ta dogovor se mora nato vpisati v zemljiško knjigo.
  • Služnost lahko nastane na podlagi sodnih ali upravnih odločb. To se zgodi navadno v primeru, ko lastnik gospodujoče nepremičnine le-te brez služnosti na služeči nepremičnini ne more uporabljati.
  • Stvarna služnost se lahko pridobi tudi s prisposestvovanjem, in sicer tako, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče nepremičnine pa temu ni nasprotoval. Seveda prisposestvovanja ni, če je lastnik gospodujoče stvari izvrševal služnost tako, da je zlorabljal zaupanje lastnika služeče stvari ali da se je pri tem uporabill zvijače ali sile.

    • Prenehanje služnosti poti

  • Tudi o prenehanju služnosti se lastnika zemljišč lahko dogovorita s pravnim poslom, ki ga je treba vpisati v zemljiško knjigo.
  • Nadalje služnost preneha, če se lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti upre, zaradi česar je lastnik gospodujoče stvari ne izvršuje 3 let.
  • Služnost lahko tudi zastara, in sicer v 20 letih, če v tem času lastnik gospodujoče stvari služnosti ne izvršuje.
  • Lastnik služeče stvari lahko tudi sodno zahteva, da pravica stvarne služnosti preneha, če le ta postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari.

    • Nujna pot

    Slovenska zakonodaja definira nujno pot kot stvarno služnost. Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri služnostih tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer:

    • da nepremičnina nima potne zveze z javnim potnim omrežjem, kar pomeni, da potrebna, oz. potrebna povezava med nepremičnino in javno potjo, ne obstaja. To lahko pomeni, da poti sploh ni, ali pa, da pot je, vendar je neprimerna za redno gospodarjenje in uporabo gospodujoče nepremičnine;
    • da se z nujno potjo ne o­nemogoča ali znatno ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla;
    • da z ustanovitvijo nujne poti nastane za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa znaša škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.

    Temeljno načelo je, da se morajo nujne poti izvrševati pošteno, kar pomeni, da se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki nastaja za obremenjene nepremičnine čim manjša. Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si tako stojita nasproti dva interesa - interes lastnika nepremičnine, ki nima potne zveze z javnim omrežjem, in interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče bo v postopku uskladilo ta dva nasprotujoča interesa, vendar bo določilo obseg, vrsto in smer nujne poti šele po oceni vseh okoliščin posameznega primera. Nujno pot je treba ustanoviti na tistem mestu in na tak način, da bodo prizadete nepremičnine čim manj obremenjene in njihovi lastniki čim manj moteni. Omeniti je trebao, da ni nujno, da se nujna pot vedno ustanovi po najkrajši možni poti, če ta najkrajša pot za zemljišča ni najugodnejša, ali najcenejša. Upoštevati je treba konfiguracijo tal in kulturo zemljišča.

    Nujna pot se ne ustanovi brezplačno, ampak mora upravičenec do nujne poti plačati zavezancu (lastniku nepremičnine, preko katere bo potekala nujna pot) ustrezno denarno nadomestilo. Pri določanju denarnega nadomestila oz. odškodnine je treba upoštevati višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne poti ter zmanjšano vrednost obremenjene nepremičnine.

    Komentarji




    Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
    Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si