Plačevanje sodnikov in tožilcev po efektivnosti

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje glede na zgoraj navedene predloge pojasnjuje, da zakonodaja, ki ureja sodniško službo, določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače (uvrstitev v določen plačni razred) in pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Sodniki v posameznem nazivu lahko napredujejo v plačnih razredih v omejenem razponu, v primeru napredovanja v višji sodniški naziv pa se sodnika ponovno uvrsti v plačni razred. Plača državnega tožilca se določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kakor plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja.

Ustreznost ureditve sodniških plač je presojalo tudi Ustavno sodišče, ki je z odločbo št. U-I-606 odločilo, da načelu neodvisnosti sodnikov ustreza urejanje plačnega položaja sodnikov z zakonom, sodniki pa so varovani pred znižanjem plače v času trajanja mandata. Takšno varstvo sicer ni absolutno, pomeni pa, da je lahko znižanje sodniških plač upravičeno le v res izjemnih primerih (npr. ekonomska kriza).

Možnost, da je sodnik uvrščen v višji plačilni razred, je vezana na napredovanje sodnika na podlagi ocene sodniške službe, s katero se ocenjuje strokovno znanje sodnika, delovne sposobnosti, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, varovanje ugleda sodnika in sodišča, opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije ter druge kriterije. Redna ocena sodniške službe se opravi vsaka tri leta, možno pa je tudi predčasno ocenjevanje. Poseben kriterij pri oceni sodniške službe je tudi ocenjevanje dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljene predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi, ter upoštevanje dobre sodne prakse in sposobnost reševanja kompleksnih in zapletenih zadev. Z zadnjo novelo Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 63/13) je bila dodatno uvedena tudi možnost sankcioniranja sodnika, če iz dveh zaporednih ocenjevanj njegovega dela izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. V tem primeru se mu lahko izreče znižanje plače do višine 20% za čas do enega leta.

Na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 95/09) je strokovna javnost vključena v pripravo predpisov že v fazi predloga predpisa. Sodelovanje strokovne javnosti glede preverjanja in usklajevanja ustreznih rešitev je zagotovljena tudi v kasnejši fazi medresorskega in strokovnega usklajevanja ter v vladnem in parlamentarnem zakonodajnem postopku. Ministrstvo za pravosodje je že v preteklih projektih spreminjanja zakonodaje v pripravo ustreznih rešitev vključevalo pravne strokovnjake, seveda pa si bomo za dobro prakso sodelovanja s pravno stroko prizadevali še naprej.