kmetje in delo na črno
2115 OGLEDOV
18 KOMENTARJEV
Glede na to, da vsi varčujemo, bi bilo potrebno uvesti spremembe tudi v kmetijske subvencije. Predlagam, da bi se izdajale le za ekološko kmetovanje. Kmetje namreč v želji po izkupičku zastrupljajo zemljo in polivajo gnojevko. To onesnažuje naše okolje in ostali za to ne dobimo odškodnine. Poleg tega sekajo les in ga prodajajo na črno, baliranje sena prav tako izvajajo na črno. Najemnino za zemljišča pobirajo na črno. Subvencije bi vsak dobil le ob predložitvi vseh dokazil (računov za les, baliranje...). Ker višine teh subvencij (za živino, les obdelane površine...) so ponekod res visoke. Podjetnik težko zasluži tako veliko vsoto na pošten način, kmetje pa veliko še zraven poberejo, pa se jih nič ne kontrolira.
pa ne samo to, pobijajo koljejo morijo boge žvali, nič krive, tudi s tem se onesnažuje zemljo! dokler mislijo klat, pa prelivat kri, naj plačajo za to veliko ceno! davke na njihova zemljišča kar naj bodo. Malo naj se zamislijo kaj počnejo živim dušam in planetu....Živinoreja je največji onesnaževalec na zemlji,poleg izpušnih plinov. Ampak itak se gre tud kmetom sam za dnar. Ubijejo žival, prodajajo njihovo krvavo meso. Nekoga v Lj sem opazila celo v prtljažniku! Potem pa jamrajo kakšni so politiki, isti so. Tako da jaz sem popolnoma samo za EKOLOŠKO kmetovanje. Je zdravo za človeka žival in zemljo
Kako pa mislite, da na ekološki kmetiji pridejo do mesa?
Tam živali ne zakoljejo, ampak ji na lep način izrežejo zrezke pri živem telesu?
Če veš za delo na črno, ga prijavi.
Polivanje z gnojevko je pač gnojenje.
Ni dobro gnojiti samo z umetnimi gnojili.
Danes majhne kmetije težko preživijo. Ni pa malo veleposestnikov, ki so opustili kmetovanje, zemljo posojajo tem kmetom, zraven dobijo subvencijo, taisti kmet pa res težko živi. Cena odkupa živil je pa prenizka. Tako zgleda da veliko tega denarja ne gre v prave roke. Res gre za ne-zaraščanje, ampak vseeno. Večji kmetje dobijo kar precej.
Kar se pa zdrave prehrane tiče, je pa že zdavnaj tudi pri nas ni več.
Morda bi lahko dali davek le na neobdelane površine?
Men se to sliši kot sodobno tlačanstvo. To je treba odpravit.
če ne bi bilo subvencij ,bi ceno hrane pač uravnal trg. Takrat bi bila kdove kakšne kvalitete (spomnite se afer s ponarejeno hrano iz kitajske) in tako draga, da bi delali samo za hrano in reševanje stanovanjskega problema. Za ves ostali luksus bi zmanjkalo denarja. Subvencije si ni izmislil kmet, ampak država ,ker z njimi celotna družba pridobi. Pridelovanje hrane je tudi urejanje krajine, varovanje okolja in turizem. Vsaka razvita država je že zdavnaj spoznala, da je ceneje plačevati kmeta, da ji takorekoč zastonj vzdržuje krajino, kot pa plačevati npr. komunalo. Ne more pa biti vsepovsod samo gozd...
Pridelovalec in država sta sklenila nek dogovor, kjer kmet torej v zameno za vzdrževanje krajine in pridelovanje hrane (zagotavljanje samooskrbe države je sploh strateško pomembno) dobi plačilo.
Tisti, ki se obregate ob subvencije-pravilno se glasi izravnalna plačila in že samo ime pove, da gre pri tem za plačevanje razlike kmetu do tržne cene, sploh ne dojamete kam to hujskanje pelje... kmet bo definitivno preživel, če se zgodi, da ukinejo subvencije, a cene živil bodo tako poskočile, da bo zavladala lakota po mestih...
Samo eno vprašanje ? Zakaj že kmet dobi subvencije ko mu toča uniči pridelek , a nebi bilo bolj pošteno da kot vsi ostali državljani , privatniki,firme svoje imetje in izdelke zavarujejo! Ker od države ne morejo dobiti niti ficka so primorani vse zavarovati , kmet pa samo pojamra pa že država odveže culo ! Kdo pokrije privatniku izpad prometa zaradi naravnih katastrof - nihče , lahko samo zapre firmo . Kako ja že pri kmetih , ah saj res pa saj bo država dala ! Ubogi kmetje !
Mogoce bi si morali vzeti zgled v nasi severni sosedi. Sploh ne razumem, zakaj imamo pri nas tako do onemoglosti zakomplicirane sisteme, na vseh področjih! Kmetijstvo ni izjema. Mogoce zato, ker pri sosdih nimajo vladarjev ampak je drzava servis drzavljanov?
No, kakorkoli: majhne kmetije so dovolj za samooskrbo, tržnih viškov tam ni. In pri nas je še vse preveč pogosto 2 kravici, 2 pujska, nekaj perutnine, mogoče kakšna ovca ali koza. In zemlje za dober vrtiček. Velikih kmetij skorajda nimamo. Pa to, da mora imeti vsaka kmetija vso možno mehanizacijo. To pomeni več traktorjev, vse možne priključke..., ki se uporabljajo 1x, 2x letno. Saj tako ne more nihče preživeti, kljub subvencijam.
Nizozemska, na primer, pa tudi Avstrija, Nemćija, Velika Britanija, poznajo vaške strojne skupnosti, kjer kmetje sofinancirajo skupne stroje in profesionalce, ki jih upravljajo in vzdržeujejo. Kmet ima en traktor za nujna in pogosta opravila, vse ostalo gre preko strojnih skupnosti. In to že dooolga leta!
Seveda so naše kmetije zakreditirane, kao ne bi bile, če pa pri nas take "socialistične" ali celo "komunistične" združbe niso možne in mora vsak imeti vse. Pa, nek se vidi raskoš! Da se le ni treba dogovarjati in povezovati!
Pa se vprašam; kaj dela kmetijska zbornica? In kaj dela kmečki sindikat? Najbrž nič. kar bi koristilo našim kmetom.
Mislim, da bi pri nas bila potrebna korenita sprememba na vseh področjih. In, ja, subvencije v eko kmetovanje, čim več in čim prej!
PROTI, sploh mi ni jasno, kaj hoces povedati, vecina kmetov komaj prezivlja in je prisiljenih delati na crno. Se dobro da delajo, cene bi bilo najbolje res vse kmetije prodati, iti na socialno, oziorma narediti drzavljansko vojno, saj v teji drzavi se ne da vec ziveti, ker te oropajo cim kaj delas.
Pozdravljeni
Brez koga ljudje ne moremo živeti?
Fizični aspekt: Brez zdravega zraka, vode, hrane...
Od kje hrana prihaja: od pridelovalca hrane
Od kje je od vedno prišla: od pridelovalca hrane
Od kje bo prišla vnaprej: od pridelovalca hrane
Od koga so ljudje v mestu odvisni in od koga so vedno bili: od pridelovalca hrane
Izgleda, kot da smo ljudje pozabili od kje smo prišli in kdo nas dejansko hrani!
Kvalitetna zdrava hrana je izgubila svojo pravo veljavo in zato jo bo pridobila nazaj, da bomo ljudje znali ceniti njen obstoj in tistega, ki nas hrani oz. jo prideluje.
Pridelovalec ZDRAVE, slovenske hrane bi lahko bil bolj cenjen poklic in smiselno se mi zdi, da se slovenske pridelovalce zdrave hrane (ekološko pridelane) podpira v večjem merilu. To bo omogočalo večjo samoskrbnost naroda, privabljajo nova delovna mesta, ustvarjalo nove priložnosti (wellness, eko turizem, kulinarika, šport, zdravilni centri itn) razpršeno in lokalno po sloveniji. Ljudje se ne bodo imeli več toliko želje priseljevati v mesta in iskati delo tam, temveč se zaposljevati rajši lokalno. Ljudje bi kupovali predvsem od njih, ne pa preko velikih trgovskih centrov, ki z manj kvalitetno ponudbo po nižji ceni prevzemajo slovenski trg. Ob tem bi se verjetno lahko ustvarjalo več samostojnih, družinskih podjetij, ki bi delovala in se oskrbovala predvsem lokalno. - To je se zdi smiselno podpreti! Taka mala lokalna podjetja bi verjetno lažje obstala dolgoročno, kot pa velika, ki so pogosto odvisna od tujih trgov in razmer na trgu.
Dokler pa se prepuščamo prevzemanju loklanega trga proizvajalcem tujega trga in njihovi ponudbi, postajamo vse bolj od njih tudi odvisni. Doma pa tako vedno manj ustvarjamo.
Mar bo vse za nas naredil kitajec? Mi pa bomo samo še posredniki, ki bomo pobirali provizijo? No, dolgoročno tako ne more iti.
Revežu, ki nima dosti izbire kje bo kupil hrano ne moremo očitati, češ zakaj kupuješ v supermarketu s ponudbo blaga, ki ni bilo proizvedeno pri nas, neslovensko in neeko hrano; toda na tistih, ki imajo sredstev dovolj, ki lahko kupujejo tudi eko hrano in ne samo najcenejše, ki ponavadi ni eko in ni slovenska, ki lahko z nakupom podpirajo slovenskega eko kmeta, ki lahko dajo nekaj denarja več za slovensko eko hrano, na tistih je večja odgovornost!
- Večja kot je kupna moč posameznika, potrošnika, državljana, večja je njegova odgovornost! In večja kot je odgovornost preko dejanj, večji je vpliv ima na skupnost in njeno prihodnost.
Naloga politike in vodilinih v vseh segmentih družbe, predvsem tistih intelektualcih, ki se problemov dejasnsko zavedajo, pa je, da o tem javno spregovorijo in da hkrati v praksi pripravljajo teren, ustvarjajo pogoje za bolj zdrave dolgoročne okoliščine, ki bodo omogočale boljše okvirje delovanja. I guess.
Konkurenca lahko ustvarja nižajo ceno, zatorej več kot bo eko hrane v ponudbi, nižja bo njena cena. Kmetijske usmeritve slovenije po moje ne bi smeli preveč enačiti z evropskimi, temveč se rajši (če že) zgledovati po tistih državah v eu, kjer je največ eko kmetijstva in ki najbolj stremijo k samooskrbnosti in s tem samostojnosti in neodvisnosti. In ko ravno omenjam - neodvisnost naroda se ne kaže zgolj v lastnem upravljanju znotraj meja, lastni kulturi, jeziku itn, temveč tudi v njegovi samostojnosti oz. neodvisnosti od drugih narodov. Posebej na področju zdrave hrane, vode in primarnih, osnovnih dobrin za preživetje.
moje mnenje sedaj.
lp
Filozofsko zelo lepo....sedaj potrebujemo še samo kakšno milijardo ali dve letno, da bomo to financirali.
Že sedaj so naše kmetije premajhne in nekonkurenčne, in za preživetje odvisne od subvencij. Če bomo velikost kmetij še zmanjševali (ali od kod mislite dobiti obdelovalno zemljo za dodatne zaposlene v kmetijstvu?), bo to še toliko večji problem in toliko dražje. In če bomo želeli te eko izdelke narediti cenovno zanimive....govorimo o ogromno denarja.
Nekomu, ki mora shajati z majhno plačo, namreč 50% nižja cena paprike pomeni veliko več, kot napis "ekološko pridelano v Sloveniji" na embalaži.
Pozdravljeni
Še odgovarjam, zato malo spreminjam objavo... kot ponavadi.
lp
Pozdravljeni
Kot jaz vidim in razumem, gre za verižni proces, krog iz katerega se (kao) ne da, ker se potrošnik ujame v nižjo ceno, hkrati pa se tako prepusti tujemu ponudniku in s tem sami ničesar več ne ustvarjamo. In več kot je revnih ljudi, več se kupuje tam kjer je najbolj poceni in vedno več se podpira tujega proizvajalca in ponudnika, ki naposled določa ceno našega življenja. Hkrati pa je posledično tukaj vse manj trajnostnih oz. dolgoročnih delovnih mest.
Morda je del rešitve v vspodbujanju kreativnega potenciala, večjem povezovanju med seboj ter splošnem osveščanju o zadevi. Politična volja ima ključno vlogo! Namen usmeritve naše države in tega kam in kako želimo iti v prihodnosti. Manjka pa tudi znanja. Pramalo ljudi zna kmetovati ekološko, permakulturno, bioadinamično.
Če je slovenski kmet odvisen od sofinanciranja pomeni, da je nekaj narobe v celotnem sistemu pridelave in prodaje do končnega kupca. Približno jasno se mi zdi kaj in sem v prejšnji objavi že opisal. Namreč slovencev je cca. 2 milijona, kmetij je malo, sploh ekoloških, kljub temu pa jih moramo sofinancirati! Ni logike kajne. Pomeni, da prihaja hrana od drugje, po nižji ceni. Temu pa ne bi bilo treba tako. Zato gre!
Kako iz tega se zdi smiselno vprašati morda predvsem tiste, ki se pri nas s tem ukvarjajo. Namreč ujetost v cikel potrošništva, ki ustvarja vedno večjo odvisnost ljudi, naroda od velikih korporacij je potrebno ustaviti!! Ta očitno poglablja krizo ljudi, revščino in odvisnost narodov od velikih korporacij, priložnostnih del, nizko plačanega dela, sodobnega suženjstva itn, namesto lastnega kreativnega potenciala, ki je konkurenčen notranjim boljšim idejam, ne pa monopolnemu vzdrževanju revščine in njenega poglabljanja preko tujih podjetij.
Tak način kot je sedaj torej očitno ni najbolj smiselen način. Skoraj prepričan sem, da bi velika večina slovencev rajši kupovala slovensko eko hrano, kot pa hrano iz tujih trgov, katere sledljivosti v večini ne poznamo. Našo slovensko je tudi dosti lažje nadzorovati. Dokler obstaja ideja, želja, obstaja tudi pot, način. Amapak kot sem pisal zgoraj, na tistih ki imajo možnost kupovati slovensko eko hrano in tako podpirati slovenskega eko kmeta je, da to najprej storijo. Revežu tega ne moremo očitati. Hkrati pa slovencih in slovenski politiki, da se končno odločimo kam gremo!? Dolgoročno! Pomeni selekcionirati prednostne ideje razvoja, selekcionirati smer izobraževalnih inštuticij in programov, selekcionirati gospodarstvene dejavnosti, podjetja katera podpreti in programe, katero panogo bolj podpreti, katero ne itn. Kam dolgoročno, kje se vidimo v prihodnosti. - gre zgolj za idejo.
Slovenijo lahko vidim kot vasico znotraj mnogih velikih vasic, mest v EU. Ta naša mala vasica bi lahko bila center zdravja. Dobre zemlje, veliko gozda, zdravilnih vrelcev, dobre zdrave hrane. Da počnemo tisto, v čemer smo zares dobri, ne pa da poizkušam konkurirati tam, kjer smo zelenci in kjer nas povozijo podjetja in tradicija od drugot.
Lahko se vprašam ali zares potrebujemo letališča ter nekatere druge večje zadeve v sloveniji, če pa so tik za mejo? - Taka podjetja je potrebno vzdrževati, imeti močno strokovno podlago, znanje, ustvarjati konkurenčenost, se prilagajati spremembam trga itn... med tem pa bi lahko imeli podjetja, ki bi se ukvarjala s tistim v čemer smo dobri, dovolj edinstveni in imajo dobro tradicijo in dobre ali boljše pogoje za obstoj. Med drugim tudi veliko družinskih podjetij, ki bi sodelovala z večjimi. Na primer v južni italiji je vse več eko pridelovalcev, ki se zavedajo vrednosti dejavnosti, vrednosti zdrave hrane, ki jo pridobiva in jo bo imela v prihodnosti, se dejavnost učijo tržiti itn. To so trendi, ki ne bodo zamrli kar tako, ker so trajnostni, saj ljudje moramo jesti. Recimo, manj trajnostno pa je morda odpreti netrajnostno podjetje za proizvodnjo mahanskih delov, ki ga bo povozilo podjetje s kitajske ali nemčije, ki se na zadevo spozna dosti bolje, ki se bo znalo prilagajati trgu ter se spreminjati glede na tehnološko napredovanje in spremembe oz kjer bo vlada znala in lahko podprla programe, saj so panoge zaradi obsežnosti dosti večje, z večjim odjemom na trgu, kot pa je naša.
Seveda to ne pomeni, da ne imejno inovativnih visokotehnoloških podjetij,sploh ne, temveč v kaj se želimo kot država usmeriti? - To je se mi zdi smiselno vprašanje.
Tukaj pa so tudi mediji. Ali ste že videli kdaj reklamo o tem, da ima Pepe v Pepčevem dolu letos veliko eko solate po dokaj nizki ceni in, da naj pridejo ljudje kupiti k njemu, ter mu tako zagotoviti odkup, da bo lahko tudi drugo leto prideloval ekološko? Ne! Torej zadeva je vsestransko družbena.
Zakaj nek medij ne more nameniti pol ure dnevno za to, da osvešča ljudi o lokalni eko ponudbi brezplačno ali vsaj za nek minimalni prispevek? Verjamem da bi ljudje radi take medijske programe podprli.
V nekaterih državah (Avstrija, Francija) že precej časa obstajajo programi, v katerih se eko proizvajalcu plača vnaprej, torej se mu zagotovi sredstva in redne odjemalce ter se skozi take lokalna združenja združuje več eko kmetij, ki prodajajo končnemu kupcu brez posrednikov. Tako miselnost in dejavnosti se mi zdi smisleno promovirati in vzpodbujati. Prinašajo winwin situacijo, hkrati pa ne negujejo tujega proizvajalca, ki s svojo ponudbo bremza lokalno ponudbo in ustvarjanje novih delovnih mest znotraj panoge. Država oziroma družba v tem njen delež še vedno dobi preko prodaje od kmeta do končnega kupca.
Tak način pa ima še mnogo drugih prednosti - recimo bolj trajnosten način gospodarjenja z zemljo, okoljem, manj trgovskih centrov, veliko več lokalne ponudbe, več povezovanja med ljudmi, več skupnega ustvarjanja in povezovanja v skupnosti za skupne interese.
Potem pa so tukaj še javne inštitucije, šole, vrtci, bolnice, sodišča, policija itn... vsi te bi se lahko oskrbovali s hrano pridelano doma.
Hrana je še vedno velik igralec znotraj delovanja človeka. Če smo dobri, samooskrbni, kvalitetni v tem, je to dobra podlaga za mnoge druge okoliščine in dejavnosti.
lp
Eni ljudje so res pozabili od kod so prisli in kaksne so prijoritete zivljenja, ker mislijo, da so bog in batina, medtem, ko suznji delajo za njih. Zato potrebujemo proteste, da se ljudje zavedajo, da nam ni vseeno.
Rad bi vas videl v vaših mestnih silosih, da pridete na kmetijo, pa izvolite, dam vam eno leto, na urejeni srednje veliki, ali pa tudi večji kmetiji, pa nadaljujte delo prejšnjih lastnikov. Z vsemi meeeega traktorji in stroji( ki so po vaše nepotrebni) ampak tudi z vsemi krediti, in drugimi tekočimi in nepredvidljivimi stroški ki jih ta kmetija ima.
pa boste videli, ko je živina bolana, ko pride veterinar in ti za 100 evrov niti skoraj dober dan ne reče.
99% se vas spoka nazaj v mesto in vas ne pride ven iz betona par let.
In ja, najboljše je, da kmetu vzamete subvencije, saj jih itak ne rabi.....ampak ne se čuditi, ko bo vse še enkrat dražje. ampak saj bodo hoferji in šparji uvozili ne?
Kmet dobi za liter mleka 30 centov...maščoba preko 4 %, v trgovini pa stane koliko 1.5% maščobe mleko? Kilogram mesa od živine koliko dobi kmet, koliko pa potem plačate v mesnici?
Treba je najprej preizkusiti, potem pa pljuvati po ljudeh....priznam pa da se država obnaša kot da enostavno noben državljan več ne sme "živeti" ampak samo še "životariti"
Ja enim ljudem se res sploh ne sanja, kaj pomeni biti kmet, se posebej, ce si mali kmet, tako kot jaz obcasno. Ce bi kmetje vedeli, kako lepo je zivljenje v mestu, bi ze zdavnaj prodali kmetije res, saj jaz sem iz mesta, obcasno pa grem na kmetijo in vidim, da je tam nevzdrzno. Prav me cudi, kako to, da ostanejo ljudje se na kmetiji, sploh dandanes, ko imajo internet, ko lahko vejo, kako je zivljenje v mestu.
zato pa kmetje plačujejo davek od katasterskega dohodka ki ni realen in je pogosto previsok,davek na nepremečnine,vzdrževanje gozdnih cest,davek za osuševanje zemljišč,
kar se pa baliranja tiče večina kmetov nima svojih balirk in mora plačati za baliranje po bali vsaj 20 evrov bal se pa nabere zelo veliko.
les ima pa zelo nizko ceno in kmet ne zasluži veliko za kubik okoli 30 do 70 evrov.
kmet ima zelo veliko stroškov z vzdrževanjem kmetijskih strojev in pripomočkov,in z obdelavo zemlje-oranje,vlačenje,setev,košnja,sušenje,pobiranje trave-krme,itd,,,.plačevanje vode,elektrike te položnice niso nizke.
mar mislite da žita,zelenjava,sadje,meso,mleko zrastejo v trgovinah ali kaj?
malo se pozanimajte koliko sploh dobi kmet za svoje pridelke in kakšne so cene v trgovinah na primer meso kmet dobi plačano goveje meso po 2 evra v trgovini stane 10 evrov,mleko nekaj čez 20 centov po litru v trgovini po 80 centov,žita kg okoli 25 centov pa poglejte koliko stane kruh v trgovinah.itd...,
nihče pa ne pomisli kolikšni so stroški v kmetijstvu oziroma kakšne finančne stroške ima kmet-kmetica oziroma če sploh na koncu kaj zasluži ,pa še nobenih počitnic nimajo delajo od jutra do noči,
saj če boste še bolj finančno obremenili kmete boste samooskrbo z hrano v sloveniji povsem uničili in bomo jedli samo še uvoženo hrano.
Kmeti bi morali zaceti se zdruzevati in prodajati samo lokalno po enakih cenah kot v trgovini pa ceprav bi prodali samo cetrtino, ostalo pa zliti v smeti iz protesta. Res nima smisla delati, da nekdo sluzi na tvoj racun.