Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakaj nepotrebne dimnikarske storitve?

6333 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Spoštovani!

Zanima me, zakaj imamo v Sloveniji predpisane obvezne dimnikarske storitve tudi tedaj, ko jih nihče ne potrebuje? Slovenska gospodinjstva imajo svoje kurilne naprave nemalokrat vgrajene izključno za delovanje v ogrevalni sezoni, saj jih izven nje ne potrebujejo. Imamo pa predpis, ki dimnikarski službi nalaga, da mora (?!) kurilne naprave na trdna goriva (tudi npr. sodobne kotle na lesno biomaso), hoditi čistiti tudi enkrat v času izven kurilne sezone - ne glede na to, ali je naprava v tem času sploh kdaj delovala ali ne. Če v resnici držijo razlogi za vzpostavitev obvezne državne dimnikarske službe, ki jih dimnikarji v svoji napovedi prihoda radi navajajo (skrb za okolje in učinkovito rabo energije, itd...) potem to dostikrat ni potrebno. Zakaj ne bi strokovnjak, ki vpisuje kurilne naprave v evidenco poleg že obstoječih podatkov, preveril tudi, kdaj ta naprava deluje? In če je v kotlovnici za ogrevanje sanitarne tople vode, ki je izven kurilne sezone edini možni porabnik toplote iz kotlovnice, predvidena druga ogrevalna naprava (npr. solarni sistem ali toplotna črpalka) in je torej edino logično, da kotel poleti ne obratuje, naj se to že v evidenci upošteva in naj tedaj tja dimnikar ne hodi! Nedopustno je, da se navedeno dejstvo ignorira. In tako se npr. dimnikar julija z avtom pripelje 'čistit' kurilno napravo, ki je že od njegovega zadnjega obiska sredi aprila, ko jo je zadnjič obiskal, v povsem enakem stanju. In ker nima tam potem početi kaj drugega, stranki, ki je investirala v poleti zelo učinkovito izrabo obnovljivih virov energije (npr. solarni sistem), izstavi račun za 14 € in ji s tem požre polmesečni prihranek, ki ga je dosegla s svojo okolju prijazno naložbo. Kdo je zdaj kaj naredil za okolje? Stranka ali dimnikar, ki se brez potrebe oz. celo v škodo okolja vozi po Sloveniji in izstavlja nepotrebne račune? Ne pozabimo; tudi vsak njihov km povzroča emisije in če so te nepotrebne, naj nekdo zato prevzame odgovornost). In kdo je za to bolj pristojen kot ministrstvo, ki je pristojno za varovanje okolja, ki ga je menda tja poslalo prav s tem namenom?

Predlagam torej, da vlada in ministrstvo pristojno za okolje poskrbita, da se pri dimnikarskih storitvah vzpostavi neka zdrava mera in logika stvari. Ne pa da se v praksi vsak dan (!) dogajajo take nelogičnosti in vedno se vse konča z izgovorom, da tako zahteva zakonodaja. Naj se vidi, kdo sedaj tu odloča - zdrava pamet ali nek obrtniški lobi, ki si za nobeno ceno ne pusti vzeti, kar si je vzel, pa naj stane, kar hoče in ne glede na to, ali gre za upravičeno zadevo ali golo zaslužkarstvo v imenu države ter skrbi za okolje...

Prosim za odgovor pristojnih in seveda predlagam, da se spremeni 'dimnikarski pravilnik', ki ureja te zadeve. Mar res ne moremo sprejeti nobene zakonodaje, ki bo v resnici napisana in izvajana v splošno dobro in po meri zdravega razuma?

Rajko Koritnik

35 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K Koritnik 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 8. 2013

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 28/2004 z dne 30. 11. 2004) med drugim predvideva, da je:

(1) na mali kurilni napravi na trdna goriva, ki redno obratuje, je treba opraviti redno čiščenje:

  • dvakrat v kurilni sezoni s presledki najmanj treh mesecev za male kurilne naprave do 250 kW na biomaso z manj kot 20% toplotnimi izgubami z dimnimi plini,
  • štirikrat oziroma trikrat, če gre za območje primorskih občin, v kurilni sezoni s presledki najmanj dveh mesecev za male kurilne naprave do 50 kW, ki niso naprave iz prejšnje alinee,
  • enkrat izven kurilne sezone s presledki najmanj enega meseca za male kurilne naprave do 50 kW,

(2) na mali kurilni napravi na tekoča goriva, ki redno obratuje, treba opraviti redno čiščenje v naslednjih rokih:

  • enkrat v kurilni sezoni za malo kurilno napravo do 50 kW,

(3) na mali kurilni napravi na plinasta goriva, ki redno obratuje, treba opraviti redno čiščenje enkrat na vsako kurilno sezono. Redno obratovanje naprav je obratovanje s prekinitvami, ki niso daljše od 10 mesecev.

Z obiskom zunaj kurilne sezone dimnikar pripravi peč na novo kurilno sezono.

Predvidena frekvenca obiskov je bila določena na podlagi izkušenj in v primerjavi z državami, ki majo podobno urejen dimnikarski sistem. Frekvenca čiščenj je pogojena s starostjo kurilne naprave, kar je povezano s tehnologijo zgorevanja. Načeloma imajo novejše kurilne naprave boljše izgorevanje in boljši izkoristek.

Dimnikar lahko na podlagi svojih izkušenj, znanja in presoje delovanja kurilne naprave (način kurjenja, kakovost goriva, tehnična izpopolnjenost …) določi, da je za kurilno napravo dovolj manjša frekvenca čiščenj.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja določitev minimalnih standardov, to je določitev števila in vrste storitev na kurilnih napravah, ki jih je treba izvesti, da peč deluje varno in učinkovito. Standardi bodo upoštevali kakovost delovanja kurilnih naprav in predvideli minimalno število dimnikarskih storitev na posameznih vrstah kurilnih naprav.

Priloge:

Komentarji