Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

povrnitev davkoplačevalskih sredstev za 'slabo banko'

2590 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Kljub sprejetju 'slabe banke' kot rešitve za slovensko bančništvo zahtevam kot davkoplačevalec naj se do zadnjega centa povrnejo enormna sredstva, namenjena reševanju terjatev bank oziroma njihovih morebitnih naslednic. Predlagam spremembo zakonodaje, ki bi regulirala povrnitev sredstev v obdobju po uspešni stabilizaciji lokalnega bančnega sistema. Tako bi vsaka tovrstna banka odplačevala porabljena davkoplačevalska sredstva v celoti in z vsemi obrestmi vred, vir zanje pa bi bil dobiček tovrstnih bank po stabilizaciji. Vrednost morebitnih uspešnih izterjav iz naslova prevzetih terjatev s strani slabe banke ne bi vplivala na višino dolga. V zakonu bi morali opredeliti tudi moratorij na vračilo, ki bi trajal vse dokler dolžna banka ne bi začela ustvarjati dobička. Slednje bi prineslo tudi potrebo pa strogem nadzoru s strani države, kar bi onemogočalo kreativno računovodstvo z namenom minimiziranja dobička s pomočjo raznoraznih finančnih inštrumentov. Bankam bi seveda dovolil zadržanje denimo 10% dobička, saj v nasprotnem ne bi več imele razloga za obstoj, preostalih 90% dobička bi bilo namenjeno vračilu dolga davkoplačevalcem v proračun RS. Kot eden davčno najbolj tlačenih narodov na Zemlji (z grožnjo nadaljnjega višanja) se slovenski davkoplačevalci nikakor ne moremo sprijazniti z tovrstno izgubo in liberalnim deljenjem nepovratnih sredstev profitno orientiranim podjetjem, kar banke vsekakor so.

19 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S svoboda 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 8. 2013

Odziv Ministrstva za finance

Slovenski bančni sistem trenutno najbolj bremeni nezadostna kapitalska ustreznost in visok delež nedonosnih posojil. Posledično se tako povečuje kreditno tveganje bank in zmanjšuje bančna sposobnost zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. Zbiranje deležev slabe aktive v bankah in zagotavljanje kapitalske ustreznosti sta posledično ključna ukrepa za krepitev stabilnosti bank.

Za odpravljanje omenjenih težav je bil konec leta 2012 sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/2012, 102/2012 Odl.US: U-II-1/12-23, U-II-2/12-2; ZUKSB), ki ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), Sklad za stabilnost bank (SSB) in ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji, ki so naslednji:

  • odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke;
  • poroštva države za krepitev stabilnosti bank;
  • povečanje osnovnega kapitala bank ter vplačila drugih kapitalskih inštrumentov.

Obstoječa zakonodaja predvideva povrnitev sredstev, ki so namenjena reševanju bank. Cilj ustanovitve DUTB in SSB so namreč izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se med drugim zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja in zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah. V tem delu se tako strinjamo s predlogom številka 4716.

Povrnitev proračunskih sredstev bo dosežena na več načinov: prvič, z upravljanjem slabih terjatev bank, drugič, z morebitno prodajo kapitalskih deležev v bankah, tretjič, z izplačilom dividend, četrtič, s provizijami za poroštva države.

Priloge:

Komentarji