9. 7. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma pojasnjujemo, da je, kljub do sedaj sprejetim varčevalnim ukrepom na področju plač in drugih stroškov dela, morala Vlada RS ponovno pričeti s pogajanji s socialnimi partnerji da bi se lahko realiziral proračun za leti 2013 in 2014 in da ne bi nastal primanjkljaj na plačnih postavkah. Potrebni dodatni ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 za dosego ciljanega znižanja mase stroškov dela, ki so rezultat pogajanj s socialnimi partnerji in najbolj prizadenejo funkcionarje in javne uslužbence, ki so uvrščeni v višje plačne razrede, so:
- Linearno znižanje vrednosti plačnih razredov (-0,5%) in kompresija plačne lestvice, kot je bila parafirana v dogovoru s sindikati (Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1.6.2013 do 31.12.2014 (Uradni list RS, št. 46/13)), ki pomeni večje znižanje plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so uvrščeni v višje plačne razrede;
- Ukinitev povečanega dodatka za delovno dobo za ženske nad 25 let delovne dobe;
- Znižanje dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat za 50%;
- Znižanje premij Kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence;
- Premik izplačil "zaostalih" napredovanj s 1.6.2013 na 1.4.2014, "zamrznjena" nova napredovanja;
- Znižanje nadomestila, ki gre v breme delodajalca za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe izven dela na 80%;
- Omejeno izplačilo regresa za letni dopust;
- Redna delovna uspešnost se v letu 2014 ne izplačuje.
Navedeni ukrepi so začeli veljati s 01.06.2013.
Glede izplačevanja sejnin poslancem pojasnjujemo, da se poslancem sejnine ne izplačujejo. Skladno s Prilogo 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 -uradno prečiščeno besedilo, 107/09 - odl.US, 98/09 – ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12- odl. - US, 40/12; ZUJF in 46/13, v nadaljevanju: ZSPJS) so poslanci uvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda, pri čemer konkreten plačni razred poslancev določi pristojno delovno telo državnega zbora v okviru zgoraj navedenega razpona, in sicer glede na vodenja poslanskih skupin oziroma delovnih teles. Z uvrstitvijo v plačni razred se določi osnovna plača funkcije poslanca. Poleg osnovne plače pa so skladno s 23. členom ZSPJS poslanci upravičeni tudi do dodatka za delovno dobo.
V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na število občin sporočamo, da je v Sloveniji 212 občin, deluje jih 211. Povprečno ima slovenska občina 9.757 prebivalcev. Najmanjša je Občina Hodoš s 375 prebivalci, največja pa MO Ljubljana z 282.994 prebivalci. Glede na kvantitativni zakonski pogoj, da ima občina ob ustanovitvi 5.000 prebivalcev, je sedaj v Sloveniji 109 občin ali 51,7%, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Ministrstvo za notranje zadeve bo pripravilo predlog za zmanjšanje števila občin v jeseni letos. Izhodišče je, da se združijo občine, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev s sosednjimi.
Glede izračunov, kot navajate v predlogu, smo v tedanji Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdelali »Analizo posledic ustanavljanja velikega števila novih občin od uvedbe lokalne samouprave«, ki je bila strokovna osnova za spremembo Zakona o lokalni samoupravi v letu 2010 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-R - Uradni list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010).
V nadaljevanju pojasnjujemo, da je bil v letu 2012 uveljavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12), ki v prvem odstavku 188. člena določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 106/99 in naslednji).
V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da je bil predlog že realiziran oziroma je v postopku reševanja in posebne aktivnosti niso potrebne.