Sedeži bodočih pokrajin
Zavedam se dejstva, da je pokrajinska zakonodaja še v nastajanju in predmet političnega usklajevanja, vendar mislim da bi bilo že sedaj vredno razmisliti o sedežih pokrajin. Najprej zato, ker je jasno, da se posamezni regionalni centri bojijo medsebojne konkurence in zato bi vsak rad sebi zagotovil obstoj z ustanovitvijo lastne pokrajine, vendar menim da to ni ustrezno. Če bi želeli izničit ta negativni pojav , bi bilo potrebno že sedaj zagotoviti enakopravnost več središč znotraj bodoče večje pokrajinske enote, in sicer tako da bi sedež pokrajine in ključne politične funkcije in institucij pokrajin umestili nekam čisto drugam, po možnosti izven večjih regionalnih urbanih središč.
V tem primeru pa pridemo do zanimive ugotovitve, slovensko podeželje in manjši kraji so polni starih grajskih stavb in dvorcev, ki danes klavrno propadajo, in tako kulturna dediščina našega naroda izginja za vselej. Marsikeri propadajoči spomenik, grad, palačo, dvorec, bi lahko primerno obnovili in vanj umestili nove pokrajinske institucije. Poleg tega da bi s tem dosegli decentralizacijo pokrajin, bi tudi lahko našli primerne vsebine za kulturne spomenike, ki danes propadajo, kar je pri nas skoraj največji problem ko se gremo obnove kulturnih spomenikov. Varstveni režimi in smernice obnove kulturne dediščine večinoma grejo v tej smeri, da se stavbe in objekti obnavljajo s starimi materiali s katerimi so bili prvotno zgrajeni in ne z novimi, bolj vzdržnimi. Zato je potrebno da poleg tega da se določen spomenik obnovi, da ima zatem tudi neko funkcijo, primerno vsebino in upravitelja, ki skrbi za redno vzdrževanje, saj je v nasprotnem primeru obnova začetek novega propadanja. Iskanje vsebin za kulturne spomenike pa je velika težava, saj so vse institucije ki bi lahko te objekte uporabljale večinoma v mestih, tovrstni kulturni spomeniki pa so večinoma na podeželju.
Zato mislim da bi bila umestitev pokrajinskih organov in institucij na gradove in dvorce na podeželju odlična rešitev za oba problema, tako za doseganje decentralizacije pokrajin, kot za ohranjanje kulturne dediščine.
Primeri:
Na primorskem obstajajo težnje, da bi bilo potrebno celo območje razdelit na severni in južni del. Predvsem gre pri tem za bojazen prebivalcev Nove Gorice in Posočja, da bi ves razvoj se preselil na obalo, v Koper, ter tako da bi bili oni prikrajšani. Če upoštevamo moj predlog nebi glavno mesto in glavni center postali ne Koper, ne Nova Gorica, ampak bi lahko pokrajinske institucije umstili na podeželje nekje vmes, na primer:
1. Dvorec Lanthieri v Vipavi je že vrsto let prazna stavba, s čudovito fasado, ki bi bila odlična za sedež Primorske pokrajine
2. Grad Štanjel, v njem je umeščenih nekaj dejavnosti (galerija, knjižnica) ampak niti približno dovolj saj je še en cel trakt stavbe porušen in potreben obnove in za sedaj še brez vsebin.
3. Grad Rihemberk, biser slovenske grajske arhitekture, je sicer na nekoliko neugodni lokaciji, ampak je povsem prazna stavba, ki bi jo lahko zapolnili s novimi dejavnostmi primorske pokrajine.
Na štajerskem je tudi podoben primer kot na Primorskem, le da je sedaj antagonija med Mariborom in Celjem. Tudi v tem primeru bi se lahko postavilo sedež nekam vmes.
1. Slovenska Bistrica ima imeniten Grad, ki bi ga lahko preuredili za potrebe Štajerskega pokrajinskega sveta npr.
2. Grad Lemberg (pri Novi Cerkvi, severozahodno od Vojnika) je eden naših največjih in naljepših gradov, poleg tega pa tudi klavrno propada. Z primerno in strokovno obnovo bi mu zagotovo lahko povrnili sijaj, istočasno pa tudi zagotovili precej prostora za pokrajinsko upravo štajerske
Na Dolenjskem se že nakazuje rivalstvo med Novim Mestom, Krškim in Kočevjem. Z obnovo gradu Hmeljnik in gradu v Žužemberku bi zagotovo lahko dobili primerne prostore za funkcioniranje Dolenjske pokrajine.
Na Notranjskem namesto prepirov med barjanskim (Vrhnika) in kraškim delom (Postojna) bi lahko upravo pokrajine umestili v grad Hasberg pri Planini, ki je pa bil požgan med svetovno vojno in je danes v razvalinah.
In primerov bi bilo še precej.
Čeprav bi verjetno obnova in odkup zemljišč in objektov lahko trajala precej dolgo, mislim da bi bila dolgoročno to vizija, ki bi jo bilo smiselno zasledovati.