ZIZ-j
Predlagam dopolnitev predloga ZIZ-J, ki je trenutno v usklajevanju, saj trenutni predlog z ničemer ne pripomore pospešitvi postopkov in učinkovitejšemu poplačilu dolgov:
V zakon bi bilo predvsem potrebno vključiti določbe glede:
- omejitve odloga izvršbe na predlog upnika - odlog bi moral biti časovno omejen na npr. 1 leto, poleg tega bi moral upnik podati tudi utemeljen razlog odloga, sodišče pa bi moralo imeti v zakonu pravno podlago, da predlog za odlog zavrne. Upniki namreč vlagajo neobrazložene predloge za odlog tudi za čas 5 let. Ves ta čas izvršba stoji, sodišče nima podlage, da bi odloge, ki so podani tudi zaradi tega, ker dolžnik nima premoženja, zavrnilo. Predvsem problematični so odlogi pri izvršbi na premičnine,ki zelo slabšajo tudi statistiko odčrtanih zadev. Obstajajo primeri, ko se v 10 letih ne opravi niti en ruvbež, ker upnik izvršbo kontinuirano odlaga, saj ve da dolžnik nima premoženja, ne želi pa, da bi se mu postopek zaključil.
- možnosti ustavitve izvršbe predvsem na pokojnino, po možnosti tudi na plačo, kadar dolžnik iz tega naslova prejema nerubljive prejemke 1 leto (po potrebi se lahko v zakon vnese daljše obdobje) - smiselno enako 141. členu ZIZ. V evidenci so namreč spisi tudi iz leta pred 2000, saj upniki vztrajajo pri izvršbi na pokojnino tudi ko pokojnina ali plača že več let ni presegla minimalne plače. Glede na način usklajevanja pokojnin tudi ni možnosti, da bi jo presegla.
- sodnih izvršiteljev, ki so zaposleni neposredno na sodiščih. Ker so sodni izvršitelji, zaposleni na sodiščih, kar je razvidno iz spisov, mnogo bolj učinkoviti od drugih izvršiteljev in izvršbo opravijo z zelo nizkimi stroški, bi bilo potrebno v zakon taksativno določiti vrste izvršb (npr. preživnina, delovno pravne izvršbe, upniki ki imajo brezplačno pravno pomoč) , v katerih bi morali izvršilna dejanja premičninske izvršbe opravljati neposredno izvršitelji zaposleni pri sodiščih. Za ta dejanja bi lahko bila npr. določena sodna taksa v določenem znesku, ki bi pokrila stroške rubeža, ki ga opravi izvršitelj, zaposlen na sodišču. Glede na stroške, ki si jih zaračunajo zunanji izvršitelji (100 EUR ali več za vsak rubež, tudi neuspešen) in njihovo neučinkovitost, bi takšen ukrep najmanj pospešil opravo premičninske izvršbe in sodišču omogočil, da se približa časovnim okvirom ,ki jih določa 50. člen Sodnega reda, močno pa bi zmanjšal tudi stroške upnika in dolžnika, ki nastanejo kot posledica izvršilnih dejanj premičninske izvršbe.
V ZIZ-J je podan predlog, da se zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine za otroka,dovoli za zneske, ki bodo zapadli do polnoletnosti otroka. Menim, da gre za pretiran ukrep, saj to pomeni, da se lahko osebi, ki morda samo enkrat ni plačala preživnine, zablokirajo vsa sredstva na transkacijskih računih in plača za več let vnaprej, tudi 15 let. Takšen poseg je lahko pretiran, še posebej ker zakon takšnemu dolžniku ne daje pravne podlage, da v času trajanja takšne predhodne odredbe dokaže, da preživnino redno plačuje in predlaga ustavitev postopka zoper njega. V kolikor bi takšna določba v zakon bila sprejeta bi bilo potrebno dati dolžniku v zakonu izresno določeno možnost, da se postopek s predhodno odredbo ustavi, v kolikor kadarkoli v tem času dokaže, da sedaj preživnino redno plačuje.
To so zgolj nekateri predlogi, ki se porajajo zaposlenim na sodiščih, ki delamo v postopkih izvršbe in s katerimi bi po našem mnenju lahko učinkovito zmanjšali sodne zaostanke in uspešno zaključili sodne postopke s čim manj stroški za obe stranki.