60.000 delovnih mest
Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 25EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .
ZAKAJ? Ukrepi, s katerimi se podaljšuje delovna doba, med tem ko delovnih mest ni, brezposelnost le še povečuje. Količina novih delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti, je omejena: trg je nasičen, dodatnih novih proizvodov in storitev ni mogoče prodati, zato se v praksi dogaja, da odprtje enega novega delovnega mesta povzroči zaprtje drugega, že obstoječega .
KAKO? Vladi predlagam, da poleg spodbujanja odpiranja novih delovnih mest spodbuja tudi skrajšanje delovne dobe. Sredstva za to bi dobila v pokojninsko blagajno s povečanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri plačah.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1550 EUR znese 340 EUR. Če bi prispevek povečali za 25,5 EUR, to je za 7,5% (iz 340 na 365 EUR oz. iz 22% na 23,65%), bi delovno dobo lahko skrajšali za 7,5%, to je za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.
Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in prej ali slej povzroči novo brezposelnost. Zavedati se je potrebno, da je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje 1,65% višjega prispevka bi bilo zagotovo sprejemljivo tudi za državljane, saj bi mladi nezaposleni dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.
Dodatno se lahko ponudi državljanom tudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.
Zato vladi predlagam, da poveča prispevek za pokojninsko zavarovanje in skrajša delovno dobo. Izračun je morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva da bo koriščenje pokojnine daljše, a namen ni natančna kalkulacija, ampak predlog, da se problem brezposelnosti (predvsem med mladimi) rešuje takoj in z bistveno drugačnimi ukrepi. Sedanji ukrepi krize ne rešujejo, ker ne upoštevajo spremenjenih gospodarskih razmer (nasičenega trga) in se nanje odzivajo napačno. Zavedati se je potrebno, da ne glede na ukrepe in spodbude NI MOGOČE ustvariti več kot 100.000 manjkajočih delovnih mest.
60.000 delovnih mest
Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 25EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .
ZAKAJ? Ukrepi, s katerimi se podaljšuje delovna doba, med tem ko delovnih mest ni, brezposelnost le še povečuje. Količina novih delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti, je omejena: trg je nasičen, dodatnih novih proizvodov in storitev ni mogoče prodati, zato se v praksi dogaja, da odprtje enega novega delovnega mesta povzroči zaprtje drugega, že obstoječega .
KAKO? Vladi predlagam, da poleg spodbujanja odpiranja novih delovnih mest spodbuja tudi skrajšanje delovne dobe. Sredstva za to bi dobila v pokojninsko blagajno s povečanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri plačah.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1550 EUR znese 340 EUR. Če bi prispevek povečali za 25,5 EUR, to je za 7,5% (iz 340 na 365 EUR oz. iz 22% na 23,65%), bi delovno dobo lahko skrajšali za 7,5%, to je za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest. (opomba: na dnu predloga je popravljen izračun)
Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in prej ali slej povzroči novo brezposelnost. Zavedati se je potrebno, da je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo zagotovo sprejemljivo tudi za državljane, saj bi mladi nezaposleni dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.
Dodatno se lahko ponudi državljanom tudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.
Zato vladi predlagam, da poveča prispevek za pokojninsko zavarovanje in skrajša delovno dobo. Izračun je morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva da bo koriščenje pokojnine daljše, a namen ni natančna kalkulacija, ampak predlog, da se problem brezposelnosti (predvsem med mladimi) rešuje takoj in z bistveno drugačnimi ukrepi. Sedanji ukrepi krize ne rešujejo, ker ne upoštevajo spremenjenih gospodarskih razmer (nasičenega trga) in se nanje odzivajo napačno. Zavedati se je potrebno, da ne glede na ukrepe in spodbude NI MOGOČE ustvariti več kot 100.000 manjkajočih delovnih mest.
POPRAVEK - (Hvala za komentar DAVIDS, kalkulacija je bila res preveč poenostavljena)
Drži, da bi 7,5% povišanje prispevka ne zadoščalo za tri leta daljšo pokojninsko dobo in je bolj realen 20 - 30% večji prispevek, kar v znesku pomeni ca. 75 EUR več. Ne gre za majhen znesek, a je vredno pretehtati, kaj ima večji pomen: večja stopnja zaposlenosti ali višji znesek neto plače. Nenazadnje, bruto znesek plače ostaja enak, prispevek v pokojninsko blagajno pa se vplačniku povrne.
Pa še to: Stopnja prispevka v pokojninsko blagajno se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, ker se bo zaradi pomanjkanja delovnih mest dvignila starost ob prvi zaposlitvi.
60.000 delovnih mest
Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .
ZAKAJ? Ukrepi, s katerimi se podaljšuje delovna doba, med tem ko delovnih mest ni, brezposelnost le še povečuje. Količina novih delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti, je omejena: trg je nasičen, dodatnih novih proizvodov in storitev ni mogoče prodati, zato se v praksi dogaja, da odprtje enega novega delovnega mesta povzroči zaprtje drugega, že obstoječega .
KAKO? Vladi predlagam, da poleg spodbujanja odpiranja novih delovnih mest spodbuja tudi skrajšanje delovne dobe. Sredstva za to bi dobila v pokojninsko blagajno s povečanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri plačah.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.
Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in prej ali slej povzroči novo brezposelnost. Zavedati se je potrebno, da je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo tudi za državljane, saj bi mladi nezaposleni dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.
Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.
Zato vladi predlagam, da poveča prispevek za pokojninsko zavarovanje in skrajša delovno dobo. Izračun je morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva, da bo koriščenje pokojnine daljše, a namen ni natančna kalkulacija, ampak predlog, da se problem brezposelnosti (predvsem med mladimi) rešuje takoj in z bistveno drugačnimi ukrepi. Sedanji ukrepi krize nezaposlenosti ne rešujejo, ker ne upoštevajo spremenjenih gospodarskih razmer. Zavedati se je potrebno, da ne glede na ukrepe in spodbude NI MOGOČE ustvariti več kot 100.000 manjkajočih delovnih mest.
Pa še to: stopnja prispevka v pokojninsko blagajno se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej in nadzorovano.
60.000 delovnih mest
Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .
ZAKAJ? Stopnja pokojninskega prispevka se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej ter s tem sprosti delovna mesta.
KAKO? Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% (za cca 75EUR) bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.
Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in pogosto povzroči zapiranje že obstoječih delovnih mest. Zagotoviti 100.000 novih delovnih mest je nemogoče, še posebej v razmerah, ko je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo za vse: mladi nezaposleni bi dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela. Upoštevati je potrebno tudi to, da se prispevek za PIZ vplačniku povrne.
Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.
60.000 delovnih mest
Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti.
ZAKAJ? Stopnja pokojninskega prispevka se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej ter s tem sprosti delovna mesta.
KAKO? Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% (za cca 75EUR) bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.
Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in pogosto povzroči zapiranje že obstoječih delovnih mest. Zagotoviti 100.000 novih delovnih mest je nemogoče, še posebej v razmerah, ko je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo za vse: mladi nezaposleni bi dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.
Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.
Še enkrat pojasnjujem svoj predlog: ne gre za natančno pripravljen predlog in podrobne izračune. Pomemben je način: če delovno dobo skrajšamo, pridobimo (sprostimo) delovna mesta.
Poleg vsega že naštetega bi večja zaposlenost med mladimi in več prostega časa med upokojenci doprineslo k večji potrošnji in oživitvi gospodarstva.
Problem je v tem, da skrajšanje delovne dobe pomeni ali kolaps pokojninske blagajne (ob nespremenjenih prispevkih), ali pa dodatno obremenitev že tako najbolj obremenjenih plač na svetu.
Nobenega od teh dveh scenarijev si Slovenija ne more privoščiti.
Ja, za tiste, ki si 75€ na osebo lahko privoščijo. Tisti, ki imajo najnižje OD, že sedaj ne shajajo in 2x 75€ mesečno je za njih bogastvo.
Izračun 75 EUR višjega prispevka velja ob povprečni plači, ki trenutno znaša okrog 1000 EUR neto (1550 EUR bruto). Pri najnižjem OD bi bil tudi prispevek nižji, ca 40 EUR.
Pri predlogu gre za tudi za solidarnost. Če bi bil prispevek za PIZ nekoliko večji, bi s tem skrajšali delovno dobo, delo pa bi dobilo več ljudi. Pisec komentarja (hales) sprašuje kako bodo shajali tisti (verjetno gospodinjstva), ki imajo dve minimalni plači? Verjamem, da bi se znesek poznal, vendar bi bil učinek tudi pozitiven: zaposlitev in zaslužek bi dobili tisti, ki ga sedaj nimajo-torej gospodinjstva, kjer je zaposlen le eden ali pa nihče.
Me zanima, kakšna pa je praksa v tujini?
Nekaj pojasnil:
Kot sem že v predlogu napisal - ne gre za natančen izračun, ampak za oceno. Ocenjujem, da bi pri povprečni plači morali povečali prispevek za pokojnino za cca75 EUR, rezultat bi bila 3 leta krajša delovna doba, kar bi sprostilo cca 60.000 delovnih mest.
Zakaj je ukrep potreben? V naslednjih nekaj letih NE BO MOGOČE odpreti toliko delovnih mest, kot jih potrebujemo. Mladi se ne morejo zaposliti, prvo zaposlitev dobijo pri 30 letih ali kasneje - torej bo njihova delovna doba 35 let ali manj. Če delovno dobo skrajšamo sedaj, takoj pridobimo delovna mesta, delovno obremenitev pa razporedimo na vse generacije.
Se strinjam, zgodnejše upokojevanje bi omogočilo nova delovna mesta z mlade. To je prava tragedija, da so mladi brez služb in brez prihodnosti. Številke o brezposelnosti mladih so podcenjene, ker se nekateri fiktivno vpisujejo na fakultete, da ohranjajo status. Verjetno bi vsak pristal na to, da dobi pošteno plačo, od katere vplača 75 ali pa 100 eur večji delež v pokojninsko blagajno. Številni so zaposelni preko "študenta", agencij...itd, delajo za mizerne zneske in brez pravic.
PROTI!!!!!
Zelo slab in nelogicen predlog, ker sploh ni jasno za kaj se gre razen to, da je zelo neumno in nedopustno, zelo slabi izracuni, ce ti racunas tako o povprecju.
Spet primer slabe matematike. Daljše koriščenje pokojnine sploh ni zanemarljivo, in je bistvenega pomena pri izračunu, ne pa samo stvar "natančnega izračuna".
Ob enakih (oziroma 0,5% nižjih, če smo bolj natančni) vplačanih zneskih bi se namreč za 3 leta podaljšalo prejemanje pokojnine.
Če se bo povprečen Slovenec upokojil pri 63 letih, bo prejemal pokojnino cca 15 let. 3 leta pomenijo 20% podaljšanje te dobe. Torej bi morali v času, ko smo zaposleni, zbrati 20% več vplačil....ne pa, kot sledi iz vašega predloga, enako.
In če želimo v 7,5% krajši delovni dobi zbrati 20% več vplačil, je potrebno prispevke dvigniti za skoraj 30%.
Če že, se lahko brezposelnost rešuje s krajšanjem delovnega tedna, recimo na 37,5 ur (seveda ob 7,14% znižanju vseh plač).
Hvala, DavidS! Kalkulacija je bila res preveč poenostavljena. Sem popravil izračun.