Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Siva ekonomija

3596 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Problema odprave sive ekonomije v Sloveniji se »zavedajo« vse politične stranke že več kot desetletje, storjenega pa ni bilo še popolnoma nič. Po različnih ocenah je sive ekonomije za več kot dve milijardi Eur. Primerjava z ukrepi v urejenih državah EU, na katere se vedno sklicujejo vladajoče politične stranke, je kot po navadi mešanje megle. Nalijmo si čistega vina in enkrat za vselej povejmo, da bodo morala miniti še desetletja, preden se bomo sami državljani RS ozavestili, da siva ekonomija škoduje vsem in vsakomur, ki živi v Sloveniji. Zaradi sive ekonomije plačujemo višje davke in prispevke, manj je delovnih mest, poštena podjetja, ki redno plačujejo davke in prispevke, iz katerih se izplačujejo pokojnine, razni socialni transferji itd, pa počasi hirajo. Ko bodo zaprla vrata in ko bodo ljudje na cesti, ni za pričakovati, da jim bodo stroške za preživetje plačevali tisti, ki bogatijo na račun dela na črno. Poleg vsega naštetega se znesek, ki ga plačamo mojstru na roko, le malenkostno razlikuje od zneska, ki ga zaračuna pošten obrtnik ali podjetje, čeprav bi moral biti najmanj 45% nižji, ker ne odvede DDV, ne plača davka na dobiček in ne dohodnine!!. Od mojstra, ki dela na črno, tudi nikoli ne moremo zahtevati reklamacije za slabo opravljeno storitev. Zaradi nas samih tudi napoved uvedbe davčnih blagajn, kjer se izdani račun neposredno beleži na DURSu, ne bo prinesla omembe vrednih rezultatov. Gostinci, frizerji, avtomehaniki, zidarji, čistilke in še desetine drugih obrtnikov bodo poslovali tako kot do sedaj : poznanim strankam ne bodo izdali računa. Ker se naša trenutna mentaliteta pač razlikuje od mentalitete državljanov v urejenih državah, ker je učinkovitost naših tržnih inšpektorje na tem področju nična ter ker zakoni in kazni takšne, da so v posmeh poštenim obrtnikom, je potrebno zadeve poenostaviti in najti način, kako ozavestiti in stimulirati državljane same. Predlagam, da država uvede nove, višje stopnje akontacije dohodnine, hkrati pa pri oddaji napovedi za odmero dohodnine upošteva znižanje dohodnine za VSAK, PRAV VSAK priložen račun za opravljeno storitev v preteklem letu. Znižanje odmerjene dohodnine mora biti preračunano tako, da bo vsak državljan celo nagrajen z določenim zneskom, katerega velikost je odvisna od števila predloženih računov. Pač nekaj dobi država, nekaj državljan. Več kot imaš računov, več DDVja si že odvedel in prispeval v proračun, torej naj ti država nekaj povrne. Verjamem, da bi državljani začeli zahtevati račune, pa naj bo to pri zobozdravniku, odvetniku, vseh mogočih obrtnikih. Prav tako bi se morali upoštevati tudi računi, ki jih dobimo v restavracijah in kavarnah. Zaposlenih, ki bi ob oddaji dohodnine kontrolirali priložene račune, je na ministrstvih več kot dovolj, tako na DURSu kot še posebej na CURSu. Če pa so reveži prezaposleni, naj stopijo v stik z zavodi za zaposlovanje, v medijih objavijo potrebe po dodatnih honorarnih sodelavcih in kasneje ustrezno plačajo ljudi, ki bodo z veseljem namesto njih opravili to delo. Nezaposlenih nam je država dala že dovolj in večina od njih bi z veseljem kontrolirala račune. Za to ni potrebno dokončati Harvardske univerze ali biti zaposlen v NASI.

14 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A abbax 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 7. 2013

Odziv Ministrstva za finance

Pošiljamo vam odziv na predlog za uvedbo dohodninske davčne olajšave za vse račune za opravljene storitve, ki bi jih je zavezanci zbrali v preteklem letu. Ukrep bi po mnenju predlagatelja odločilno prispeval k zmanjšanju sive ekonomije.

Navedeni ukrep, v različnih modalitetah, je bil kot ukrep boja proti sivi ekonomiji v preteklosti že večkrat predlagan, predvsem od Obrtno podjetniške zbornice Slovenije in tudi proučen.

Predlog v danih javnofinančnih razmerah, z vidika povečanja tveganja na strani javnofinančnih prihodkov, z vidika povečanja administrativne obremenitve, tako za davčne zavezance kot za Davčno upravo Republike Slovenije (DURS), kot tudi z vidika učinkovitosti za dosego namena oziroma cilja, ni sprejemljiv. Izračun dohodnine je sedaj poenostavljen z informativnim izračunom, ki ga za davčnega zavezanca pripravi DURS. Z realizacijo predmetnega predloga bi postal informativni izračun postavljen pod vprašaj. Predlog tudi ne zagotavlja dejanske vključitve izdanega in uveljavljenega računa pri dohodnini v poslovne knjige izdajatelja računa (naknadni nadzor), kar je problematično z vidika namena in cilja (zmanjšanje sive ekonomije) predloga.

Namenu in cilju navedenega predloga se je v okviru možnosti sledilo z novelo ZDoh-2L, ki se je začela uporabljati s 1.1.2013, in sicer s spremembo na področju obdavčevanja dohodkov iz oddajanja premoženja v najem (področje, kjer je po ocenah veliko sive ekonomije). Z znižanjem normiranih stroškov, se potencialno povečuje število zavezancev, ki bodo uveljavljali dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost, na podlagi dokazil in s tem od izvajalca storitve zahtevali račun.

Vlada se zaveda, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji dejansko problem, ki zahteva celosten pristop z oblikovanjem politike ter pristopov do reševanja te problematike na najvišjem nivoju države. Vlada bo namenila prioritetno pozornost boljšemu in bolj učinkovitemu pobiranju obstoječih javnih dajatev ter ukrepom za zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno, področij, kjer je tveganje za neizpolnjevanje davčnih obveznosti največje.

Ukrepi proti sivi ekonomiji zajemajo tako okrepitev nadzora kot tudi zmanjševanje administrativnih ovir in seznanjanje javnosti o pomenu plačevanja davčnih obveznosti. Okrepitev nadzornih funkcij se načrtuje v okviru projekta za združitev davčne in carinske uprave v enovito finančno upravo, ki je načrtovana s 1. januarjem 2014. Že s 1. 7. 2013 pa bodo kadrovsko okrepljeni preiskovalni oddelki in mobilne enote, ki bodo zadolženi za učinkovito ukrepanje pri kršitvah davčno-carinskih predpisov. Mobilni oddelki bodo s svojo prisotnostjo na terenu in hitrimi nadzori tudi preventivno vplivali na obnašanje in davčno kulturo davčnih zavezancev. S predvideno novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa naj bi carinski organi pridobili tudi dodatna pooblastila na področju preprečevanja dela na črno.

Vzporedno z organizacijskimi spremembami se bodo izvajali konkretni operativni ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije, ki bodo zajemali: ciljno usmerjene nadzore nakazil v davčne oaze, povečanje nadzora na področjih najbolj tveganih dejavnosti, okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov za socialno varnost, učinkovitejše izvedbe postopkov obdavčitve, vzpodbujanja registracije in legalizacije opravljanja dejavnosti, in striktne kaznovalne politike. Obenem bo več pozornosti namenjeno tudi zavarovanju plačila davka, dodatno se bodo okrepili postopki davčne izvršbe ter večjo pozornost namenilo prekrškovnim postopkom. Okrepilo se bo sodelovanje z organi, pristojnimi za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj davčne zatajitve in druge gospodarske kriminalitete, in povečalo mednarodno sodelovanje na področju izmenjave informacij. Namenilo se bo torej več pozornosti aktivnostim za preprečevanje sive ekonomije, in sicer s preventivnimi in represivnimi ukrepi. Okrepila se bo prisotnost inšpektorjev na terenu. Pospešeno se bodo izvajali hitri davčni inšpekcijski nadzori nad blagajniškim poslovanjem, popisom stanja zalog, izvajala se bo računalniška forenzika (zajem podatkov iz računalnikov zavezancev).

Na področju postopkov za izpolnjevanje davčnih obveznosti in ukrepov za preprečevanje neplačevanja davkov so bile uveljavljene tudi spremembe Zakona o davčnem postopku. Te se nanašajo predvsem na določitev uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki ne omogoča brisanja, popravljanja ali kakršnegakoli spreminjanja izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Ta ukrep pomeni rešitev, ki učinkuje na primerljiv način kot davčne blagajne, je pa cenejši za davčne zavezance in jim ne postavlja dodatnih administrativnih bremen. Nova ureditev, ki bo polno zaživela s 1. 7. 2013 bo skupaj z okrepljeno medijsko kampanjo in promoviranjem prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti z napovedanimi aktivnostmi nadzora ter z objavo rezultatov nadzora, pomenila močno orodje države za povečanje stopnje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti. V izdelavi je tudi vzpostavitev sistema za pošiljanje fotografij računov prek MMS sporočil, s katero želi država spodbuditi potrošnike, da zahtevajo račune za nakup blaga in storitev, da jih fotografirajo in v obliki brezplačnega MMS sporočila pošljejo na davčno upravo za namene nadaljnje obravnave.

Navedene spremembe zasledujejo cilje zmanjševanja sive ekonomije in nelojalne konkurence, ob tem pa je vlada v preteklem obdobju sprejela tudi ukrep javne objave neplačnikov davkov, katerih dolg presega 5.000 evrov in zamujajo s plačilom vsaj 90 dni, katerega prvotni cilj je predvsem krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter spodbujanje prostovoljnega, pravilnega in pravočasnega plačevanja davčnih obveznosti, s čimer se povečuje legitimnost davčnega sistema kot takšnega ter obenem jamči tudi tekoč priliv vplačil proračunskih sredstev.

Vlada pričakuje, da bo sestava ukrepov v obliki ustrezne porazdelitve davčnih bremen, enostavnejšega izpolnjevanja davčnih obveznosti, učinkovitega nadzora ter ukrepov za dvig zavesti o prostovoljnem plačevanju davkov, prispevala k zmanjšanju sive ekonomije ter obenem pripomogla k stabilnejšemu prilivu proračunskih sredstev.

Priloge:

Komentarji