Predlagam, da vse inšpekcijske službe uvedejo obvezno dežurstvo, popoldan med prazniki in med vikendi saj takrat prihaja do največ kršitev. S tem zaposlimo več ljudi. Pa poberemo več kazni. Ker se kršitve zgodijo v času, ko inšpekcije ne delujejo potem prekrški postanejo ostanejo nekaznovani. Prekrškarstvo pa postaja nacionalni šport.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Delovanje davčne inšpekcije se v osnovi razlikuje od delovanja drugih inšpekcij, saj je njena prioritetna naloga nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, ter s tem povezanim preprečevanjem in odkrivanjem prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj iz svoje pristojnosti, kar pomeni naknadni nadzor nad zavezanci za davek, ali so ti svoje davčne obveznosti izpolnili pravočasno in pravilno. Davčni inšpektor, preden začne opravljati davčni inšpekcijski nadzor, najprej izda sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora v skladu s 135. členom Zakona o davčnem postopku. Sklep se vroči zavezancu, nadzor pa se začne opravljati po poteku 8 dni od vročitve sklepa. Izjemoma se nadzor začne opravljati takoj, če bi bil sicer ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora.
Poleg davčnih inšpekcijskih nadzorov na način, kot je opisano zgoraj, pa Davčna uprava RS (DURS) opravlja tudi vnaprej planirane akcije, kjer se s prerazporeditvijo delovnega časa zagotovi prisotnost davčnih inšpektorjev na terenu izven delovnega časa, to je v popoldanskih in nočnih urah ter ob vikendih in praznikih (razne prireditve, na določene dejavnosti usmerjen nadzor, koordinirane akcije z drugimi inšpekcijskimi službami).
Carinska uprava RS (CURS) ima za potrebe ugotavljanja kršitev na terenu in posledično ustreznega ukrepanja v okviru svojih pristojnosti organizirane mobilne oddelke, ki svoje delo opravljajo tudi izven delovnega časa.
Hkrati želimo omeniti akcijo DURS in CURS, ki od 1. 7. 2013 dalje poteka v sodelovanju, in ki je že tudi medijsko izpostavljena, to je nadzor nad blagajniškim poslovanjem pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino, nadzor nad izdajanjem računov in evidentiranjem prometa, saj je stopila v veljavo nova določba Zakona o davčnem postopku glede programov, ki jih smejo davčni zavezanci uporabljati pri izdajanju računov in evidentiranju prometa (zagotovljena mora biti sledljivost vseh brisanj in popravkov izdanih računov), pri čemer so v primeru ugotovljene nepravilnosti predpisane visoke globe v zneskih več deset tisoč evrov.
Naj omenimo tudi okrog 6.000 prijav, ki jih DURS prejme na leto, in katere obdela v skladu s strategijo davčne službe in v okviru svojih zmožnosti, pri čemer je pomemben kriterij tudi sum glede višine utajenega davka.
Pojasnjujemo, da po našem mnenju DURS in CURS vsebino predloga uresničujeta že sedaj. Dodatno obvezno dežurstvo davčnih inšpektorjev, tako v DURS ne bi prineslo večje finančne učinkovitosti službe oziroma bi lahko pomenilo celo njeno zmanjšanje, saj bi zagotavljanje dežurstev s strani davčnih inšpektorjev pomenilo manjšo prisotnost in efektivnost pri rednih davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki so temeljna naloga DURS. Zaradi narave in specifikacije dela inšpektorjev DURS in CURS, v skladu z navedenim sporočamo, da se nam navedeni predlog za delovanje inšpekcije, v tem trenutku ne zdi primeren in ne vidimo potrebe po uvedbi obveznega dežurstva.
Odziv Inšpektorata RS za delo
Inšpektorat RS za delo posluje pet dni v tednu. Uradne ure za stranke (ki so v inšpekcijskem postopku predvsem delodajalci, v času uradnih ur pa k nam pogosteje prihajajo delavci) potekajo v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju. Uradne ure zagotavljamo na vseh območnih enotah inšpektorata. Na sedežu organa smo seveda vsak poslovni dan v obsegu poslovnega časa dosegljivi tudi na elektronskih medijih, ki jih je mogoče s pridom izkoristiti in so uporabnikom prijazni. Na istem naslovu kot je sedež organa imamo sedaj tudi Območno enoto Ljubljana – Trbovlje. Inšpektorji se glede na naravo kršitev posameznih prijav pogosto odločijo tudi za koordinirane akcije z drugimi nadzornimi organi. Sodelovanje poteka tudi preko regijske koordinacije in ga ocenjujemo kot koristnega in potrebnega. Sodelovanje naših inšpektorjev pri izvajanju skupnih akcij zagotavljamo v okviru razpoložljivih kadrovskih resursov. Skupne akcije so že danes pogosto organizirane tudi izven delovnega časa (popoldan, ponoči, vikendi), odvisno od namena nadzora. Ravno tako imamo vzpostavljeno stalno pripravljenost inšpektorjev za delo s področja varnosti in zdravja pri delu (nezgode pri delu).
Kot smo seznanjeni je v pripravi Strateški načrt ukrepov Inšpekcijskega sveta, ki v zvezi z dostopnostjo in prepoznavnostjo inšpekcij predvideva določene ukrepe tudi na področju delovnega časa ter v zvezi z dostopnostjo in prepoznavnostjo posameznih inšpekcij. Na tej podlagi se pripravlja tudi akcijski načrt ukrepov Inšpekcijskega sveta za leto 2013 in 2014, s katerimi se bo, v kolikor bo potrebno, prilagodilo delo inšpekcij tudi na področju poslovnega časa organov in delovnega časa inšpektorjev (prerazporeditve delovnega časa).
Istočasno pa bo seveda potrebno zagotoviti tudi dodatna sredstva za plačilo tovrstnega dela. Glede na vse navedeno, menimo, da podani predlog ne potrebuje nadaljnje obravnave. Odziv Tržnega inšpektorata RS
Tržni inšpektorat RS že vrsto let kot edini Inšpekcijski organ zagotavlja večjo dostopnost javnosti, ko jo sicer določa Uredba o upravnem poslovanju, ki zahteva uradne ure za inšpekcijske organe v ponedeljkih in sredah med 9.00 in 11.00 uro. Namreč TIRS izvaja uradne ure na sedežu inšpektorata ter na Območnih enotah Ljubljana, Celje in Dravograd-Maribor vsak dan med 9.00 uro in 15.30 uro.
Prav tako TIRS zagotavlja tudi delo v popoldanskem času, saj morajo enote Ljubljana, Celje in Dravograd-Maribor zagotoviti poslovanje inšpektorata dvakrat tedensko v popoldanskem času od 12.00 do 20.00 ure, v zimskem času med 1.novembrom in 31. marcem pa od 10.00 ure do 18.00 ure. Dan omenjenega popoldanskega dela ni določen, saj je v interesu inšpektorata, da potencialni kršitelji ne vedo, kateri dan se bo v okviru rednega delovnega časa izvajal inšpekcijski pregled. S takšnim načinom dela se je na Trznem inšpektoratu RS zmanjšalo opravljanje dela preko polnega delovnega časa, saj se tako nekateri inšpekcijski nadzori (obratovalni časi gostinskih obratov, trgovine...) lahko opravljajo v rednem delovnem času. Hkrati sta se zaradi tega zmanjšala tudi obremenjenost in potrebna finančna sredstva za nadurno delo.
Kljub temu pa še vedno ostaja potreba po delu preko polnega delovnega časa v nočnem času, sobotah, nedeljah in praznikih, predvsem zaradi posameznih dejavnosti nadzora (kršitve v gostinskih lokalih, izvajanje turistične dejavnosti, različni sejmi...), ki so organizirani le ob določenih dnevih ali časih dneva. Vendar je potrebno poudariti, da vsakršno delo inšpektorjev izven rednega delovnega časa zopet zahteva dodana sredstva, katera pa so vse bolj omejena.
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je večjo dostopnosti javnosti in prisotnost na terenu tudi drugih inšpekcij izven rednega delovnega časa predlagala tudi v inšpekcijskemu svetu, kar je bilo sprejeto v Strateškem načrtu ukrepov inšpekcijskega sveta, omenjeni dokument pa je potrdila tudi Vlada RS.