8. 8. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
V zvezi s predlogom, ki se nanaša na razbremenitev javnih financ v povezavi z dogajanjem v javnih podjetjih sporočamo, da Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ni pristojno za urejanje javnih podjetij, zato se tudi glede stanja v NLB ali na Slovenskih železnicah ne more opredeljevati.
Glede javnih zavodov pa pojasnjujemo, da so vključeni v enotni plačni sistem javnega sektorja in da so plače direktorjev javnih zavodov urejene z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12,24/13). Direktorji javnih zavodov sklepajo pogodbe o zaposlitvi in v pogodbi se v skladu z uvrstitvijo položaja direktorja v plačni razred določi plača. Za sklepanje individualnih pogodb pa v javnem sektorju ni pravne podlage.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Najprej bi želeli sporočiti, da sklepanje individualnih pogodb ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), za katerega je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. ZDR-1 v 73. členu določa, da v kolikor poslovodna oseba ali prokurist sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi stranki, ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1, drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi:
- s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,
- z delovnim časom,
- z zagotavljanjem odmorov in počitkov,
- s plačilom za delo,
- z disciplinsko odgovornostjo,
- s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
V zvezi z omejitvijo prejemkov poslovodnih oseb v družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije bi želeli omeniti Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10 in 8/11, v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD), ki že ureja prejemke poslovodnih oseb (predsednik/ca uprave, član/ice uprave, izvršni direktorji/ice, poslovodja/kinje, prokurist/ka) v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali vseh skupaj.
Z uveljavitvijo ZPPOGD in Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za določitev osnovnih plačil ter višine sprejemljivih prejemkov (Uradni list št. 34/2010 in 52/2011, v nadaljnjem besedilu: Uredba) so se uveljavila enotna pravila (najvišja možna razmerja) pri določanju prejemkov direktorjev (predsedniki in člani uprave, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi) v vseh družbah, ki so neposredno ali posredno v večinski lasti Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali obeh skupaj. Ta pravila morajo organi nadzora upoštevati pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam direktorjev.
ZPPOGD v 3. členu v povezavi z Uredbo določa, da je direktor upravičen do naslednjih prejemkov:
- Osnovnega plačila, ki se določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu ter pomnoženo z mnogokratnikom 2, 3, 4 ali 5 (odvisno od velikosti družbe in vrste dejavnosti, ki jo družba opravlja);
- Spremenljivega prejemka, ki lahko znaša največ 30, 15 ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu;
- Odpravnine, ki se lahko določi v višini največ šestkratnega osnovnega mesečnega plačila direktorja.
Organi nadzora navedenih družb so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZPPOGD odgovorni za upoštevanje pravil tega zakona pri sklepanju pogodb z direktorji ter uskladitev le-teh z določili ZPPOGD.