17. 6. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma pojasnjujemo, da je v letu 2012 bil uveljavljen Zakon o uravnoteženju javnih financ, ZUJF, (Uradni list RS, št. 40/12 in 105712), ki vsebuje tudi določbe glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi tistim javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. ZUJF vsebuje tudi ukrep glede omejevanja zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. ZUJF je bil predlagan s ciljem zagotavljanja vzdržnih javnih financ, zagotavljanja zakonskega okvira za učinkovito upravljanje z javnimi financami in zagotavljanja makroekonomske stabilnosti ter trajnega in stabilnega narodnogospodarskega razvoja. Število javnih uslužbencev se je po uveljavitvi ZUJF tako znižalo, saj je prišlo prenehanj pogodbe o zaposlitvi tako tistim javnim uslužbencem, ki so na dan uveljavitve zakona že izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do pokojnine kot tudi tistim, ki so po uveljavitvi zakona te pogoje izpolnili, razen če zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa ni bil sklenjen dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja.
Določbe glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi (188. člen) spadajo v 8. poglavje ZUJF, kjer je v 154. členu natančno določeno, da to poglavje velja za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javni sektor). ZUJF tako v tem delu ne velja samo za zaposlene v državni upravi, ampak velja za celoten javni sektor, pri čemer pa se določbi 188. in 246. člena ZUJF nanašata le na javne uslužbence.
V nadaljevanju pojasnjujemo, da je v 188. in 246. členu določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, dopušča pa možnost, da se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
ZUJF možnost za nadaljevanje delovnega razmerja kljub izpolnjevanju v zakonu določenih pogojev dopušča izjemoma, kot pravilo pa ureja prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Rok za sklenitev dogovora za nadaljevanje delovnega razmerja je v 188. in 246. členu ZUJF natančno določen, in sicer se delodajalec in javni uslužbenec za nadaljevanje delovnega razmerja lahko dogovorita v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev (oziroma od uveljavitve ZUJF).
Dodajamo še, da se v skladu z 429. členom novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je pričel veljati 1.1.2013, kot pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine štejejo pogoji, določeni v četrtem in petem odstavku 27. člena tega zakona, v povezavi s 398. členom. V zvezi s tem pa ponovno poudarjamo, da ZUJF ne ureja pogojev za upokojitev, ampak določa poseben primer prenehanja delovnega razmerja, vsak javni uslužbenec, ki izpolni pogoje in mu preneha delovno razmerje, pa se odloči, ali bo uveljavil pravico do starostne pokojnine ali bo nadaljeval delo pri drugem delodajalcu ali v kakšni drugačni obliki zaposlitve.
Upoštevaje navedeno torej v javnem sektorju obstajajo pravne podlage za prenehanje delovnega razmerja javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, vendar pa je odločitev o tem prepuščena predstojniku, ki je odgovoren za zagotavljanje nemotenega delovnega procesa.