17. 6. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve (Policije)
Policija je le en izmed nadzornih organov, ki izvaja nadzor nad prevozi v cestnem prometu. Svoje ukrepe usmerja predvsem v zagotavljanje prometne varnosti in temu prilagaja tudi nadzor nad različnimi udeleženci v prometu.
V letu 2012 je policije obravnavala 22.037 prometnih nesreč. V 2.821 prometni nesrečah so bili udeleženi vozniki tovornih vozil in sicer v 1.703 primerih kot povzročitelji. Med povzročitelji prevladujejo slovenski prevozniki (1.060 povzročiteljev), medtem ko so tuji prevozniki povzročili 643 prometnih nesreč. Glede na omenjene podatke je policija v letu 2012 nadzor nad domačimi in tujimi prevozniki izvajala tudi v skladu z omenjenim razmerjem, nadzor pa se v nadaljevanju odraža tudi v številu ugotovljenih kršitev. Policija je v letu 2012 ugotovila 24.409 kršitev voznikov tovornih vozil in sicer 13.767 kršitev oziroma 56 % pri domačih prevoznikih in 10.642 oziroma 44 % pri tujih prevoznikov.
Predstavljeni podatki se nanašajo na celotno cestno omrežje v RS. Na vseh cestah razen na avtocestah prevladujejo slovenski prevozniki, zato ocenjujemo, da je omenjeno razmerje ustrezno.
Slovenija je tranzitna država in na avtocestah prevladujejo tuji prevozniki, zato policija le te nadzira sorazmerno glede na njihovo prisotnost. Primerljivo nadzoru je bilo večina kršitev na avtocestah ugotovljenih pri tujih prevoznikih (6.290), medtem ko je v letu 2012 policija na avtocestah obravnavala 1.634 kršitev voznikov domačih prevoznikov.
V skladu z Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in sveta morajo države članice cestna preverjanja opravljati brez diskriminacije, zato podatek o državi registracije vozila ali državljanstvu voznika ne sme biti vodilo na podlagi katerega se policisti odločajo za kontrole.
Odločitev, da se policisti osredotočijo predvsem na tuje prevoznike bi bila zato napačna tako iz strokovnega stališča, kot tudi iz vidika pristranskega obravnavanja posameznih udeležencev v cestnem prometu.
Odziv Ministrstva za finance (Carinske uprave RS)
Carinski organi v okviru izvajanja tradicionalnih (carinsko-trošarinskih) področij delovanja opravljajo nadzore na celotnem avtocestnem omrežju Republike Slovenije. Nadzore na avtocestnem omrežju izvajajo mobilni oddelki, ki predstavljajo opremljene in usposobljene enote, ki so pooblaščene za opravljanje nadzorov in kontrol ter drugih aktivnosti v skladu s carinsko, trošarinsko, okoljsko in davčno zakonodajo. Mobilni oddelki so v letu 2012 na avtocestnem omrežju Republike Slovenije izvedli skupaj 885 različnih operativnih aktivnosti, v prvem tromesečju leta 2013 pa 250 različnih operativnih aktivnosti.
Pri nadzoru na avtocestnega omrežja carinska služba izvaja naslednje naloge:
- odkriva kršitve v zvezi z nezakonitimi vnosi blaga v EU ter nezakonitimi vnosi trošarinskega blaga na območje Republike Slovenije,
- preverja ali prevozniki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza, dostopa na prevozniški trg EU in Republike Slovenije,
- odkriva zaposlovanje na črno in delo na črno,
- izvaja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV od storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu.
Carinska služba je poleg Policije in Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP), prav tako nadzorni organ po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP). Carinski organi posebno pozornost namenjajo področju prevozov v cestnem prometu v vseh njegovih oblikah, tako v mednarodnem prevozu blaga, mednarodnem prevozu potnikov kot na področju izvajanja taksi prevozov. Nadzor in kontrola se izvajata v obliki selektivnih in ciljnih nadzorov, ki so usklajeni z izvedbenimi in akcijskimi načrti Carinske uprave Republike Slovenije (CURS) ter s strategijo in izvedbenim načrtom Skupnosti. Posebej velja omeniti skupne mednarodne aktivnosti na področju mednarodnih carinskih operacij in skupnih akcij z drugimi organi na nacionalnem in mednarodnem nivoju, ki se organizirajo glede na aktualne trende in usmeritve.
Nadzor na področju prevozov v cestnem prometu carinske organe zavezuje k preverjanju dovoljenj, licenc ter drugih dokumentov in listin, ki so predpisane v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v predpisih EU in mednarodnih sporazumih, ki jih tuji prevozniki in prevozniki Skupnosti potrebujejo za opravljanje mednarodnih prevozov oseb in blaga. Carinski organi nadzor prevoznikov izvajajo tako na mejnih prehodih kot na cestnem omrežju in v okviru nadzorstva na sedežih pravnih oseb in drugih poslovnih prostorih, kjer se vrši nalaganje ali razlaganje blaga.
V letu 2012 so carinski organi, poleg stalnih nadzorov na mejnih prehodih, izvedli skupno še 607 operativnih aktivnosti na področju nadzora prevozov v cestnem prometu. V okviru vseh navedenih aktivnosti so carinski organi na področju ZPCP opravili 8450 posameznih kontrol. V prvem tromesečju 2013 so mobilni oddelki izvedli skupno 159 aktivnosti na področju prevozov v cestnem prometu. Izpostaviti velja še redne mesečne skupne nadzore z IRSPEP. V letu 2012 je bilo z IRSPEP izvedenih 45 skupnih nadzorov, v prvem tromesečju 2013 pa 11 skupnih nadzorov.
Carinski organi so v letu 2012 po ZPCP odkrili 999 kršitev, za katere so bile izrečene globe z izdajo plačilnih nalogov (992 primerov), v sedmih primerih pa z izdajo odločb v hitrem postopku o prekršku. Od skupnega števila 999 ugotovljenih kršitev je bilo na avtocestnem in cestnem omrežju ter v okviru nadzorstva na sedežih pravnih oseb, ugotovljenih kar 788 kršitev. Kršitve so bile ugotovljene pri 240 domačih prevoznikih, 412 pri prevoznikih EU in 347 kršitev pri tujih prevoznikih. V enakem razmerju so bile tudi izvršeni nadzori prevoznikov – približno 25% od vseh je bilo kontroliranih domačih prevoznikov (vir: Letno poročilo 2012 CURS), tako da ni mogoče govoriti o diskriminaciji ali pogostejšem obravnavanju katere od navedenih skupin prevoznikov.
V okviru obravnavanih kršitev izstopajo predvsem kršitve tujih prevoznikov v mednarodnem cestnem prometu, ki prevoze potnikov in blaga na območju RS opravljajo brez ali z neustrezno dokumentacijo, ki je sicer potrebna za izvajanje teh prevozov. V mesecu oktobru 2012 so MO na cestnem omrežju Republike Slovenije pričeli z izvajanjem aktivnosti iz naslova nadzora nad plačevanjem DDV v mednarodnem cestnem prevozu potnikov.
Sporazumevanje uslužbencev s tujimi prevozniki poteka ob pomoči predpripravljenih prevodov posameznih najpogosteje kršenih členov predpisov ter opisov postopkov, ki sledijo zaradi nespoštovanja zakonodaje, ekipe so sestavljene tako, da v njih sodelujejo uslužbenci, ki govorijo različne tuje jezike, možno pa je tudi, da se v postopek povabi tolmača, kadar ni mogoče drugače pojasniti postopka. Carinski organi vodijo postopek z vsemi prevozniki, ne glede na njihovo državljanstvo oz. poznavanje jezikov in večjih težav s komunikacijo trenutno ne zaznavajo.
Ugotovljeni prekrški se obravnavajo skladno določbami Zakona o prekrških ZP-1. Kršitelji, ki imajo prebivališče v RS, lahko plačajo izrečeno globo v roku 8 dni po pravnomočnost. Kršitelji, ki nimajo prebivališča v RS, so dolžni plačati globo takoj na kraju prekrška. V nasprotnem primeru se zavaruje izvršitev plačilnega naloga (izrečene globe) z začasnim odvzemom predmetov ali listin po 201. členu ZP-1. Če pa se globa ne izreče na kraju prekrška, se plačilo globe in stroškov postopka zavaruje z varščino po 113. členu ZP-1.
Predlagane dopolnitve zakonodaje:
Carinska služba je že dvakrat predlagala Ministrstvu za finance spremembo zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju zakona o DDV glede poenostavitev pri obračunavanju in plačevanju DDV od storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu (predloga v prilogi: 007-51/2012-9 z dne 25. 10. 2012 in 423-217/2013-2 z dne 21. 5. 2013).
Podan je bil tudi že predlog MZIP, da carinski organi postanejo nadzorni organ tudi po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD), kjer je v predlogu sprememb določen kot nadzorni organ tudi carinski organ.
MZIP je bil že posredovan tudi predlog dopolnitev ZPCP v cilju zmanjševanja sive ekonomije in ekonomičnosti vodenja postopkov, vendar še ni bil realiziran. V prilogi predlagamo besedilo predlaganih sprememb.
Dodatno bi predlagali še dopolnitev Zakona o motornih vozilih (ZMV), v katerem je potrebno opredeliti izvajanje 77. člena – predlagamo, da se v 77. členu doda 3. odstavek, ki bi glasil:
“(3) Izločitev vozila ali prepoved uporabe vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Carinski organ, ki izloči vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno dovoljenje in registrske ali preskusne tablice. Če voznik ne odstrani registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizično prisilo na voznikove stroške. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih tablicah carinski organ izda potrdilo.”