Celovita reforma študija, študentskega dela, trga dela
V času rekordne brezposelnosti predvsem mladih, je nujno potrebno, da celovito reformiramo sistem. Nekaj predlogov: -Čim prej moramo uvesti enotno evidenco vpisa za vse visokošolske in univerzitetne zavode. To bi preprečilo fiktivni vpis in izkoriščanje študentskega statusa. -Študij bi morali omejiti na študijski program + eno leto (dodatno leto lahko izkoristiš ali na prvi ali na drugi stopnji - nikakor ne na obeh). Večina programov traja 5 let, torej 6 let bi bil maksimum. Če bi študent presegel ta prag, bi lahko nadaljeval študij vendar bi ga moral plačati oz. vračati nazaj denar, ki ga je država vanj vložila (nekaj podobnega je bilo zapisano v programu za visoko šolstvo, ki ga je ministrstvo pripravilo takrat pod ministrom Golobičem). Tudi študentski status bi bil lahko omejen samo na čas rednega študija (max. 6 let). Študentje bi tako študirali in ne bi mogli delati 20ur na teden - to bi olajšalo trg dela. -Spodbujati moramo strokovno izobraževanje, kar najlažje dosežemo s štipendijami. Premisliti bi bilo tudi o omejitvi vpisa na univerze in spodbujanje izobraževanja v deficitarnih poklicih. -Vpis v srednje šole in na višje in univerzitetno izobraževanje bi moral manj temeljiti na ocenah. Razmisliti bi morali o sprejemnih izpitih, Zoisova štipendija ne bi smela temeljiti samo na povprečju ocen. -Država bi morala spodbujati ustvarjanje družine v študentskih letih - tako bi mladi že imeli družino, ko bi vstopili na trg dela in ne bi bili pod pritiskom delodajalcev. Spodbuda bi bila v obliki organizacije varstva na fakultetah za redne študente, porodniško nadomestilo, kot ga dobijo zaposlene ženske, subvencije za stanovanja, ipd. Večina mladih bo prej kot slej imela otroke in predstavljala nek strošek za državo-menim pa, da bi morali spodbujati, da je to čim prej. -Potrebno bi bilo uvesti maksimalno pokojninsko starost v javnem sektorju, ki bi bila +3 leta več kot je minimalna pokojninska starost. V primeru, da bi se nekdo pokazal res kot nepogrešljiv člen, bi lahko komisija, ustanovljena posebej zato odločila, da se dotični osebi lahko službovanje podaljša še za 2 leti. To bi lahko storili pod pogojem, da bi v teh dveh letih ta oseba izšolala svojega 'naslednika' v dogovoru z odgovorno osebo. To bi veljalo za javno upravo ampak ne za voljene funkcije. Tako bi odprli delovna mesta za mlade. -Potrebujemo zakonsko določene minimalne standarde za pripravništva in vajeništva. Ni prav, da se podjetja in javna uprava v teh časih zanašajo na pripravnike, ki delajo zastonj in celo na svoje stroške, saj ne dobijo niti povračila potnih stroškov in malice. Prav slednje (povračilo potnih stroškov in malice), bi moral biti minimalno, kar nek pripravnik dobi. -Mlade je potrebno spodbuditi, da čim prej vstopijo na trg dela - če ne doma, pa v tujini. Youth Guarantee pobuda, ki jo predlaga EK, ki predvideva, da se mora vsakemu mladem do 25 leta ko konča študij ali je nezaposlen ponuditi nadaljevanje izobraževanja, pripravništvo ali kvalitetno delovno mesto, bi bilo treba čim prej prenesti v Slovenijo. Izkoristiti bi morali čim več EU programov za ustvarjanje novih delavnih mest in reševanje stiske mladih. Prav bi bilo, da se borimo, da bomo tudi mi lahko upravičeni do sredstev iz Youth Employment Iniciative. Moramo se sprijazniti, da je naša brezposelnost mladih na nekje 22% samo zaradi izkoriščanja študentskega statusa - država se tega zaveda in ve, da bi omejitev tega privedla do še večje socialne stiske mladih. Študentsko delo je sicer dober mehanizem, ki pa ne deluje v trenutni obliki, saj kvari trg delovne sile. Osebno menim, da bi samo omejitev zlorab in študija korenito pripomoglo k spremembi trga študentskega dela. So pa tudi nekatere druge možnosti, kot je povečanje dajatev, štetje študentskega dela v pokojninsko dobo in delovanje po principu 'vsako delo je delo', ukinitev študentskih servisov in podelitev izključne pristojnosti posredovanja študentskega dela zavodom za zaposlovanje ipd.