Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Neprofitne najemnine - bolj pravična višina najemnin

4404 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Spoštovani,

v časopisju berem, da vlada razmišlja o ukinitvi neprofitnih najemnin in potem o socialni pomoči najbolj ogroženim. Čeprav verjamem, da trenutni sistem ni najboljši, pa me žalosti, da ne zmorete spremeniti razmišljanja in uporabiti podatkov, ki so vam na voljo za to, da bi dosegli enakomernejšo obremenitev najemnin ali pa prispevkov za uporabo stanovanja (kakorkoli to že imenujete). Predlog iz medijev zopet šablonsko povzema delitev na tiste, ki bodo prejeli pomoč, vsi ostali pa so vrženi v ist koš in bodo plačevali enako najemnino, čeprav so lahko med njimi zelo visoke razlike v dohodkih.

Že pri obravnavi osnutka novega stanovanjskega zakona sem podal predlog, da se izračuna maksimalna najemnina (=profitna, na podlagi obstoječega točkovalnega sistema).

Nato se na podlagi dohodka članov gospodinjstva iz lanske dohodninske napovedi ugotovi, kam med vsemi najemniki se po dohodku uvršča gospodinjstvo (npr. moje bi prejemalo 64% najvišjega dohodka izmed vseh gospodinjstev najemnikov). Torej bi moje gospodinjstvo plačalo 64 % polne profitne najemnine (moja najemnina=točkovalni zapisnik*profitna najemnina*0,64).

Dopuščam možnost, da bodo razlike še vedno previsoke; uvedli bi se lahko korekcijski faktorji, npr. doda se 1/3 razlike (zopet moj primer: 100 - 64 = 36; ena tretjina je 12; torej bi moj prispevek bil 64 + 12 = 76 % namesto 64%). Ampak to so matematični modeli in simulacije, ki bi jih lahko malo preigrali na ministrstvu. Upam vsaj, da je logika jasna...

Na ta način bi dosegli enakomernejšo in pravičnejšo porazdelitev vseh najemnin, ne samo najnižjih, te pa bi bile tudi odvisne od tekočih prejemkov gospodinjstva (ki lahko skozi čas rastejo, ne samo padajo, in občine nimajo od tega nič). Sistem bi tudi skoraj popolnoma zaobšel socialne transferje, zato ne bi bilo potrebno medresorsko uskljevanje na vseh ravneh.

17 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A AndrejZoh 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 9. 2013

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor

Sedanji osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) 2014-2023 predvideva zvišanje neprofitnih najemnin.

Sedanja metodologija izračuna neprofitne najemnine namreč temelji na administrativno določeni vrednosti stanovanja (sistem točkovanja) in administrativno določeni letni stopnji najemnine, ki znaša 4,68 %. Ta stopnja večinoma ne omogoča niti kritja stroškov investicije v stanovanjski objekt in prinaša investitorju izgubo, zaradi česar se fond neprofitnih najemnih stanovanj zmanjšuje. Da bi bila vlaganja v stanovanjsko gradnjo zanimiva za določene, predvsem institucionalne finančne investitorje, je potrebno spremeniti sedanji sistem administrativnega določanja vrednosti stanovanj, letno stopnjo najemnine pa povišati na raven, ki investitorju omogoča pokritje stroškov investicije, vključno s stroškom kapitala.

Vrednost stanovanja se bo praviloma ugotavljala po dejanskih stroških izgradnje stanovanjskega objekta oziroma stanovanja, kot bodo prikazani v knjigovodskih knjigah. Da bo sistem deloval v prid najemnikov nizkocenovnih najemnih stanovanj, ki bodo praviloma socialno šibkejši sloji, pa bo moral investitor v nizkocenovna najemna stanovanja zagotoviti tudi čim cenejšo gradnjo stanovanjskega objekta, seveda ne na račun varnostnih in drugih gradbenih standardov, temveč predvsem tako, da bo gradil na čim cenejših zemljiščih, finalizacija stanovanj pa bo skromnejša. Poceni zemljišča si bo investitor v gradnjo nizkocenovnih najemnih stanovanj, ki bodo imela status stanovanjske oskrbe v javnem interesu, zagotovil v sodelovanju z občino oziroma v javno-zasebnem partnerstvu.

Korektiv (subvencija) pri plačilu višjih najemnin bo predstavljal t.i. stanovanjski dodatek, ki se bo dodeljeval kot pravica preko enotne točke sistema, ki ga je vzpostavila zakonodaja o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Pred dokončnim sprejetjem NSP 2014-2023, pa bo le-ta (zaradi določenih sprememb) dan v ponovno javno razpravo, predvidoma konec oktobra.

Vabljeni, da podate svoje predloge tudi v drugem krogu javne razprave.

Komentarji




  • F Ferenc
  • I Izbrisan Uporabnik 26

    Kaj pa to: Iz zanesljivih virov vem, da je do nedavna imela stanovanje za neprofitno najemnino v najemu zdaj že bivša direktorica nekega CSD v večjem mestu, pa še tožila se je... Ali kontrola spi? Socialen denar ni tako problematičen, bolj je problematična njegova delitev, da pride v prave roke, mar ne? Smo mar zaupali čuvanje ovac volkovom?

    • A AndrejZoh

      Ideja predloga je, in tudi obstoječa zakonodaja tega ne preprečuje, da do stanovanja pride vsak, ki ustreza kriterijem za dodelitev.

       

      Le plača ga naj popolnoma v skladu s svojimi zmožnostmi, ne pa da smo vsi večinoma v istem košu.

       

      Drugače pa je zmotno mišljenje, da so neprofitna stanovanja namenjena revežem. Kot sem nakazal v primeru Ljubljane, so lahko celo investicija v ustrezno demografsko strukturo posamične občine...

  • D DavidS

    Zakaj ne bi preprosto rekli bobu bob, in obračunali polne najemnine, subvenciji pa rekli socialni transfer, kar dejansko je?

    Naj se ve, koliko točno da država posamezniku za socialne transferje, ne pa da se to skriva v obliki nižjih najemnin in podobnih prijemov.

     

    Morda bo potem, ko bo nek posameznik videl, da dobi od države mesečno več kot 500 EUR socialnih transferjev, z njegove strani manj pritoževanja, da država ne poskrbi za socialno ogrožene.

    • A AndrejZoh

      Izrecno sem se hotel izogibati besedi socialni transfer, ker gre to potem tudi iz drugega proračunskega dela, pa še to je običajno občinska stvar in se zadeva zakomplicira do onemoglosti. Prav tako to ni nujno le pomoč ogroženim. V Ljubljani je to tudi instrument, kako obdržati srednji sloj, ki se sicer izseljuje izven Ljubljane, in s seboj odnaša dohodnino. Ta del ni zanemarljiv.

       

      Tako da po mojem mnenju, brez socialnih transferjev. Občina zagotavlja stanovanja, h katerim posameznik prispeva popolnoma v skladu s svojimi zmožnostmi. Ne pa kot je sedaj, ko se v neki točki zmožnost prispevanja ne upošteva več in smo vsi v istem košu.

       

      Se pa strinjam, da bi lahko vsakemu na mesečnem računu napisali, kolikšen je bil prispevek občine; nekako tako, kot sedaj dobiš v bolnišnici račun v vednost.

    • D DavidS

      Za socialno ogrožene naj poskrbi država s socialnimi transferji, in to naj gre iz državnega proračuna. Ne želim videti, da se bodo občine otepale revnih ljudi, ker bodo jim morale subvencionirati najemnine, dohodnine od njih pa ne bodo dobile.

       

      Če pa je občinam v interesu, da privabijo tiste, ki služijo dovolj denarja, da prispevajo tudi dohodnini, pa naj subvencionirajo najemnine kakor želijo.....in tudi v proračunu naj bo to ustrezno zavedeno kot subvencija, da bodo volivci vedeli, kam gre njihov denar.