uvedba posebnih davčnih con
Vožnja skozi kraje v Sloveniji kaže na to, da imamo precej nedokončanih projektov. Najbolj izstopajoči so projekti izgradenj različnih poslovno-gospodarskih con, kjer infrastrukturno opremljena zemljišča zapuščena stojijo in čakajo na "boljše čase".
Vladi zato predlagam, da razmisli o intervenciji in s posebnim zakonom pospeši "poselitev" teh območij tako, da uvede posebne davčnih cone. S tem pa ne mislim le na "zapuščene" projekte industrijskih con ampak tudi na druga območja z namenom, da bi se pospešil gospodarskih razvoj in zaposlenost; takšne "cone" bi lahko bile v Zasavju, Pomurju, Severni Primorski in Notranjskem.
Gospodarske cone posebnega pomena (GCPP) bi bila torej območja, ki bi bila prvotno namenjena investitorjem, ki bi znotraj cone lahko (ob predpostavki izpolnjevanja zavez) investirali/gradili ter razvijali svojo osnovno dejavnost, skladno z nacionalnimi okoljskimi in drugimi zakoni ter usmeritvami, pri čemer pa bi bili:
- oproščeni davka od dobička pravnih oseb za čas 2 let od vstopa v cono, naslednjih 3 leta plačuje le 50% zakonsko določenega
- oproščeni izstopnega DDV za čas 2 let od vstopa v cono
- oproščeni NUSZ za čas 5 let od vstopa v cono
Da bi investitor lahko vstopil v to GCPP, pa bi moral izpolnjevati naslednje osnovne zahteve:
1. izvaja se lahko katerakoli proizvodna oziroma storitvena dejavnost, ki je skladna z okoljskimi, varnostnimi in drugimi nacionalnimi predpisi oziroma direktivami (zaveza k spoštovanju okoljskih predpisov)
2. investitor oziroma podjetje v svoji lastniški ali upravljavski strukturi ne sme imeti posameznika ali organizacije, ki je bila v zadnjih 5 letih v stečaju ali pravnomočno kaznovan zaradi gospodarske kriminalitete (zaveza k integriteti in etičnemu poslovanju)
3. primarno in prioritetno se zaposluje ljudi iz lokalne skupnosti oziroma države, sicer se davčne ugodnosti zmanjšajo za 50% (zaveza k zaposlovanju lokalnega prebivalstva)
4. podjetje mora biti registrirano vsaj 3 leta pred vstopom v cono in zadnjih 2 leti ne sme izkazovati izgube v višini 25% osnovnega kapitala (zaveza k finančni in ekonomski stabilnosti)
5. podjetje mora razpolagati s kapitalom v višini 1 mio EUR ter imeti zagotovljena denarna sredstva in opremo za opravljanje dejavnosti (zaveza k likvidnosti in sposobnosti financiranja poslovanja)
6. v primeru, da gre za hčerinska podjetja tujih podjetij, mora matično podjetje (oziroma lastnik podjetja) izdati garantno pismo, podprto z ustreznim zavarovanjem (bančna garancija v dobro DURS), s katerim jamči za korektno poslovanje hčerinskega podjetja (v GCPP), da podjetja ne bo zaprl ali ga "izčrpal" v času 5 let od vstopa v GCPP in da prevzema finančno oziroma kazensko odgovornost (v primeru zlorab GCPP) (zaveza k transparentnosti in odgovornosti)
Dovoljenje za investiranje v GCPP kot tudi nadzor spoštovanja vseh zavez bi bil prepuščen pristojnim organom (agenciji?) v okviru ministrstva za finance.
Za zaključek: glede na to, da ima večino slovenskih občin, sploh v gospodarsko slabših regijah, precej zemljišč, ki neizrabljena stojijo, bi morala država kot odgovorna mati poskrbeti, da se le-ta izkoristijo v dobrobit narodnega gospodarstva. Z "neizrabljena" ne mislim vse povprek, ampak površine, ki jih prostorski načrti predvidevajo kot območja industrijsko poslovnih dejavnosti.
Poudarjam: ne gre za dvije lastninjenje ali ponovno "nacionalizacijo" površin. V svojem razmišljanju predlagam, da država prevzame proaktivno in de-facto (in ne le deklarativno) pobudo in številne zaspane občine, ki le čakajo na "glavarino" in zato večino gradijo le še "spalna naselja", z vzpodbudo "prisili", da se premaknejo naprej.