Osvežitev grafične podobe slovenske države (zastava in grb)

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Ministrstvo je pristojno za pripravo in tolmačenje Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. RS, št. 67/94 in 14/99 – odločba US; v nadaljevanju: ZGZH). Na vaše zaprosilo vam iz vidika pristojnosti in nalog ministrstva v nadaljevanju tako podajamo neobvezujoče mnenje.

Grb, zastava in himna Slovenije so državni simboli, določeni v Ustavi Republike Slovenije. Slovenski grb, zastavo in himno so uvedli že amandmaji k ustavi leta 1989 in 1991, nova ustava pa je njihovo vsebino vključila v 6. člen. Iz obstoječih državnih simbolov, ki temeljijo na zgodovinskih dejstvih, naj bi bilo razvidno, da je nosilec državnosti Republike Slovenije slovenski narod. Na podlagi 6. člena Ustave RS uporabo grba, zastave in himne ureja zakon (ZGZH). Državni simboli (grb, zastava in himna Republike Slovenije) označujejo pripadnost Republike Slovenije in se smejo uporabljati le v obliki ter na način, ki je določen z ZGZH.

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb izraža identiteto Slovenije na ravni nacionalnega krajinskega prostora in kulturne tradicije.

Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.

Slovenska narodna zastava izvira iz obdobja prebujanja slovenske narodne zavesti v 18. in 19. stoletju. Ima barve, ki kažejo na njeno takratno slovansko usmerjenost - barvni izbor je enak kot pri večini slovanskih držav in je po njih razporedu enaka ruski državni zastavi. Nikoli pa ni bila to slovenska državna zastava, ker slovenske države ni bilo. Bila pa je to zastava, pod katero je nastala zahteva po združeni Sloveniji, zastava, pod katero so se v drugi polovici devetnajstega stoletja nadaljevale na velikih ljudskih zborih zahteve po priznanju slovenskega naroda, zastava, pod katero se je nadaljeval boj za slovensko narodno emancipacijo vse do druge svetovne vojne, pod to zastavo je bil tudi osvobodilni boj slovenskega naroda zoper tujo okupacijo med drugo svetovno vojno. Za oblikovanje in vzdrževanje slovenske narodne zavesti ima ta zastava izjemno simbolno vrednost in čustveni naboj. Iz teh razlogov je bila slovenska narodna zastava prevzeta tudi kot slovenska državna zastava. Da bi tudi na zunaj poudarili njen značaj kot simbol samostojne slovenske državnosti, je bil na zastavo dodan slovenski državni grb.

Grb in zastava sta državna simbola, ki sta nastala na podlagi zgodovinskih dejstev in dokazujeta identiteto slovenske države in naroda. Prav tako pa sta državna simbola skozi leta postala prepoznavna v mednarodnem prostoru. Za kakršnokoli spremembo oblike zastave in grba, bi najprej bilo potrebno spremeniti Ustavo RS, za kar pa bi bilo potrebno opraviti predhodno podrobno posvetovanje s strokovno in širšo javnostjo in sprejeti širši družbeni konsenz. Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.