Inšpektorji

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Pobudnik predlaga Vladi RS, da inšpektorji pri izvajanju svojih pooblastil dosledno upoštevajo načelo sorazmernosti. To pomeni, da namesto glob kršiteljem izrekajo ustrezna opozorila.

Kot je možno razbrati, predlagatelj na splošno opozarja na neupoštevanje zgoraj navedenega načela. Pri tem naj navedemo, da je Tržni inšpektorat RS, samo eden izmed 27 inšpekcij in na predlog predlagatelja, lahko odgovarja samo iz svojega vidika in ne kot opozarja predlagatelj iz vidika drugih inšpekcij (črne gradnje ipd.).

Naj navedemo, da je področje inšpekcijskega nadzora od leta 2002 (natančneje od 13.07.2002) sistemsko urejeno v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN).

ZIN v 19. členu primeroma našteva pooblastila, ki so v neposredni povezavi z opravljanjem nalog inšpektorja, ki mu omogočajo učinkovito izvrševanje nalog inšpekcijskega nadzora. Med drugim tudi pregledati prostore, objekte, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov, ter pregledati listine, s katerim se lahko ugotovi istovetnost oseb.

Na splošno naj navedemo, da inšpekcijski nadzor predstavlja pomembno upravno funkcijo, saj po eni strani zagotavlja nadzor nad izvrševanjem sprejetega pravnega reda, po drugi strani, pa nudi povratne informacije, ki omogočajo upravi, da se seznani z učinki sprejetih predpisov ter oblikuje ustrezne spremembe in ukrepe. Prisilna narava inšpekcijskega dela zagotavlja spoštovanje predpisov s strani naslovnikov pravnih norm, hkrati pa tudi varuje pravice in pravne koristi posameznikov, ki so jim bili priznane z zakoni in drugimi predpisi.

Inšpekcije delujejo s ciljem, da bi se v praksi vzpostavil veljavni pravni red in odpravile morebitne neskladnosti oziroma pomanjkljivosti med normiranim in realnim. Pri te zasleduje javni interes, kot je izražen v veljavnih predpisih. Tako je inšpektor v primeru, da ugotovi, da je zavezanec storil kršitev zakona ali drugih predpisov, ki posega v pravice ali pravne koristi drugih pravnih oziroma fizičnih oseb, dolžan odrediti oziroma omogočiti, da se te osebe na primeren način seznanijo z njegovimi ugotovitvami in izrečenimi ukrepi.

Veljavni Zakon o inšpekcijskem nadzoru vsebuje tudi pooblastilo, da inšpektor izreče le opozorilo namesto strožjih ukrepov, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti, ki so neznatnega pomena in hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Ob tem določi rok za odpravo nepravilnosti v primeru, da nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku izreče inšpektor strožje ukrepe.

Na splošno lahko z vidika predpisov, ki jih nadzira Tržni inšpektorat RS navedemo, da Tržni inšpektorat dosledno upošteva načelo sorazmernosti. V letu 2012 je bilo po podatkih Statistike inšpekcijskega nadzora opravljenih 20129 pregledov, v upravnem postopku je bilo izrečenih 3989 upravnih ukrepov (2595 opozoril po ZIN in 1394 upravnih odločb), v prekrškovnem postopku pa 6262 prekrškovnih ukrepov (3656 opozoril po Zakonu o prekrških, 1059 opominov, 777 glob s plačilnim nalogom, 752 glob z odločbo o prekršku ter podanih 18 obdolžilnih predlogov).

Tržni inšpektorji, tako pri ugotovljenih nepravilnostih, če obstajajo zakonski pogoji, vedno pogosteje posegajo po milejših ukrepih, kot sta opozorilo in opomin, kot pa po najtežjih ukrepih (izdaja odločbe ali izrek globe). Razlogi za to so najmanj trije. Prvič, ker to narekuje že zakonodaja sama, ker drugič z izrekom milejšega ukrepa večinoma lažje in hitreje dosega cilj pri kršitelju in tretjič ker tržni inšpektorji delujejo tudi preventivno in so zato posledice kršitve manjše.

Naj navedemo, da je bila Za potrebe dela Tržnega inšpektorata RS, že v letu 2006 sprejeta Strategija dela delovanja Tržnega inšpektorata, ki je bila posodobljena v letu 2013. Izhajajoč iz besedila strategije je osnovni strateški cilj delovanja Tržnega inšpektorat RS izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora in zagotavljanje preventivnega delovanja z namenom zagotoviti urejenost trga in zadovoljstvo uporabnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti. S ciljem doseganje strateškega cilja- urejenosti trga- tržni inšpektorji pri svojem delu sledijo med drugim tudi naslednjim smernicam: vodilo za delo inšpektorjev so zakonitost, materialna resnica in ekonomičnost postopka, delo je usmerjeno k obravnavi bistvenih kršitev, ki predstavljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje, inšpekcijski nadzor se opravlja tako, da je zaključen v čim krajšem času, brez nepotrebnega podaljševanja in zavlačevanja postopkov, vendar ne na škodo zakonitosti delovanja. Prav tako, pa imajo vsi udeleženci v inšpekcijskem postopku možnost, da sodelujejo v postopkih, da se zagovarjajo in navajajo razloge in dokaze v svojo korist ter, da imajo možnost uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev.

Kakor koli že podajamo stališče Tržnega inšpektorata RS tudi do podanih predlogov z vidika prekrškovnega prava.

V letu 2005 je stopil v veljavo nov Zakon o prekrških (ZP-1), ki je določil povsem nov način vodenja postopka o prekrških. Prekrškovni postopek je popolnoma drugačen od upravnega inšpekcijskega postopka. Oboje pa morajo pooblaščene uradne osebe (inšpektorji) upoštevati v sklopu obsežnih in zahtevnih pravil o vodenju postopka, ki jih določajo ZP-1, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o sodnih taksah. Poleg vseh omenjenih procesnih pravil morajo inšpektorji poznati in upoštevati še materialno pravne določbe Kazenskega zakonika, ZP-1 in vrsto področnih predpisov, ki posamezne prekrške določajo. Zahtevna naloga, ki vsekakor potrebuje visoko usposobljene inšpektorje in ustrezno zakonodajo. Eden izmed izhodiščnih ciljev ob uveljavitvi ZP-1 je bil bistvena razbremenitev sodišča pri odločanju o prekrškovnih zadevah. Ta cilj je bil z reformo prekrškovne zakonodaje vsekakor dosežen, kar izkazujejo tudi statistični podatki o delu sodišč. Drugi cilj pa je bil, da velja za vodenje postopkov pri prekrškovnih organih »maksima« da prekrškovni organ v hitrem postopku »po uradni dolžnosti, brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločanje o prekršku.« Glede tega cilja lahko po sedmih letih uporabe tega zakona žal ugotovimo, da so šle skoraj vse spremembe in dopolnitve zakona, ki so bile opravljene od uveljavitve zakona, v škodo prekrškovnih organov. Trenutno je mogoče povsem upravičeno trditi, da hitri postopek ni več niti hiter, niti enostaven, niti racionalen. Na te ugotovitve v svojih letnih poročilih brezuspešno opozarjamo tudi vsi prekrškovni organi. Z zapletenimi pravnimi postopki in obsežnimi administrativnimi opravili smo prekrškovni organi postali bistveno manj učinkoviti pri svojem delu, saj se je zmanjšala naša operativnost. V primerjavi s kazenskem postopku je postal postopek o prekršku celo bistveno bolj zapleten.

Zakon o prekrških je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so tudi po mnenju sodnic mag. Petre Čas in mag, Nuše Orel (Postopek o prekrških z novejšo sodno prakso: Pravna praksa, 27.9.2012) poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti.

Po mnenju Tržnega inšpektorata RS bi bilo potrebno v ZP-1 urediti dve področji: odgovornost odgovornih oseb (objektivna odgovornost) in večja specializacija sodiš v zvezi z obravnavo prekrškovnih postopkov, po vloženi zahtevi za sodno varstvo.

Kot drugo bi radi poudarili, da se na Tržnem inšpektoratu RS ne strinjamo s pavšalnimi navedbami, da inšpektorji delujejo s pozicije moči, zgolj za namene polnjenja proračuna. Tržni inšpektorji se namreč ne ukvarjajo samo z odkrivanjem kršitev in pregonom kršiteljev, ampak delujejo tudi preventivno. Vsak dan med 9:00 in 15:30 uro (v petek do 14:30 ure) so komurkoli (potrošnikom, gospodarskim subjektom ali javnosti na splošno) osebno ali po telefonu na razpolago najmanj 4 dežurni inšpektorji. V ponedeljek in sredo med 9:00 in 11:00 uro, pa še nadaljnjih 13 inšpektorjev. V tem času ima namreč Tržni inšpektorat RS uradne ure za stranke, kjer tržni inšpektorji osebno ali po telefonu sprejemajo prijave oziroma odgovarjajo na vsa vprašanja, ki se tičejo bodisi nadzora samega, bodisi kako naj subjekt uredi svoje poslovanje, da bo skladno z veljavnimi predpisi. V letu 2012 so tako inšpektorji skupaj opravili 6700 telefonskih razgovorov, ki so po učinku enakovredni enakemu številu pregledov in ukrepov.

Tržni inšpektorat RS ima tudi svojo spletno stran (ki jo imajo sicer tudi drugi inšpektorati), na katerih so objavljena vsa poročila po nadzorih ter različna obvestila (tudi najave) o nadzorih oziroma o nepravilnostih, ki so jih pri svojem delu odkrili in se tičejo širše javnosti. Ima pa tudi posebno rubriko »Vprašanja in odgovori«, kjer je objavljenih skoraj 200 vprašanj in odgovorov z različnih področij, ki vsa izvirajo iz resničnih dogodkov inšpekcijskih zadev ali vprašanj, ki jih inšpektorji prejemamo v okviru dežurstev.

Kljub vsem prizadevanjem, pa je Tržni inšpektorat RS le državni organ, ki deluje v okviru pravne države, v skladu z veljavnimi predpisi. Zato se včasih zgodi, da v konkretnem primeru tržni inšpektorji naletijo na predpis, ki ni ustrezen ali življenjski in zaradi katerega primera ne morejo rešiti tako, kot bi želeli ali kot drugi od njih pričakujejo. Vendar tudi v takšnih primerih tržni inšpektorji ne sedijo križem rok, ampak aktivno sproti sodelujejo pri spremembah zakonodaje oziroma so v nekaterih primerih celo pobudniki teh sprememb.

Zaradi vsega povedanega se s pavšalnimi ocenami, da inšpekcije niso učinkovite, ne strinjamo. Tržni inšpektorat RS zagotovo ni med temi inšpekcijami. Verjamemo tudi, da lahko v našo skupino uvrstimo še kakšno inšpekcijo. Po drugi strani pa tudi verjamemo, da je lahko katera izmed inšpekcij resnično neučinkovita, vendar o tem na Tržnem inšpektoratu ne moremo in ne bomo sodili, ker imamo premalo vpogleda v njihovo dejavnost.

Tržni inšpektorat RS je bil in bo tudi v bodoče prenašal svoje znanje, izkušnje in dobro prakso vsem, ki so za to zainteresirani.

Odziv Ministrstva za finance

Davčna uprava Republike Slovenije tako kot druge davčne uprave želi doseči, da davčni zavezanci od zakonsko predpisanih davčnih osnov obračunajo in plačajo ustrezne davčne obveznosti v predpisanih rokih.

DURS pri doseganju tega cilja izvaja:

• preventivne ukrepe, ki preprečujejo nastanek oziroma nadaljevanje davčnih utaj,
• ukrepe »sanacijske« in kaznovalne narave, s katerimi poskuša povrniti neplačane davke iz davčnih utaj ter sankcionirati kršitelje.

Pri doseganju tega cilja imajo inšpektorji možnost, da pri ugotovljenih nepravilnosti delujejo kaznovalno oziroma preventivno. Preventivno delovanje je urejeno v 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami), ki določa, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo. Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom.

Delovanje davčnega nadzora je v zadnjih letih ciljno usmerjeno na področja, za katera se ugotavlja, da je tveganje za neizpolnjevanje davčnih obveznosti največje. V sklopu projektov in ciljno usmerjenih nadzorov se davčna inšpekcija osredotoča na vzorce delovanja davčnih zavezancev in z ustrezno organizacijo dela zagotavlja enotnost in zakonitost vodenja postopkov. Zaradi optimiziranja dela se stremi k boljši izrabi človeških virov z izboljšanjem organizacije dela ter s specializacijo inšpektorjev za nadzor zavezancev po dejavnosti, vrsti davka in vrsti davčnih utaj.

Davčna uprava ima izdelane postopke za izvedbo nadzorov pri novoregistriranih zavezancih za davek z namenom, da se tovrstne zavezance seznani z obveznostmi, ki jih imajo v zvezi s plačevanjem in obračunavanjem plačevanja davkov in prispevkov. Pred opravljanjem davčno inšpekcijskih nadzorov se vsak inšpektor v okviru obvezne priprave na nadzor temeljito pripravi (analiza bilanc), prav tako pa so rezultati analiz davčnih zavezancev (analiza poslovnih in davčnih obračunov) eden izmed vzrokov za uvedbo davčno inšpekcijskih nadzorov.

Delo je usmerjeno k temu, da bi bil nadzor opravljen v čim krajšem času, brez nepotrebnega podaljševanja in zavlačevanja postopkov in s čim manjšo obremenitvijo zavezancev, vendar nikakor ne na škodo zakonitosti in uporabe ustreznega pravnega sredstva, zato imajo vsi udeleženi v inšpekcijskih postopkih možnost, da sodelujejo v inšpekcijskih postopkih, da se zagovarjajo v svojo korist in navajajo razloge in dokaze v svojo korist ter da imajo možnost uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev.