26. 6. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma pojasnjujemo, da plačni sistem v javnem sektorju velja za celoten javni sektor in zato ni možno ločeno obravnavati državne uprave in preostalega javnega sektorja, saj tudi javni uslužbenci v državni upravi delajo v delovnem času, ki je manj ugoden in v posebnih delovnih pogojih (policija, carina, vojska).
Na podlagi 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 -uradno prečiščeno besedilo, 107/09 - odl.US, 98/09 – ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12- odl. - US, 40/12; ZUJF in 46/13, v nadaljevanju: ZSPJS) je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Ob tem velja opozoriti, da se zaradi varčevalnih ukrepov že od 1. aprila 2009 ne izplačuje redna delovna uspešnost javnih uslužbencev.
ZSPJS v 23. členu določa, da javnim uslužbencem pripadajo naslednji dodatki: 1. položajni dodatek, 2. dodatek za delovno dobo, 3. dodatek za mentorstvo, 4. dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, 5. dodatek za dvojezičnost, 6. dodatki za manj ugodne delovne pogoje, 7. dodatki za nevarnost in posebne obremenitve in 8. dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
Dodatki so za javne uslužbence opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št 57/08 in naslednji) od 35. do 48. člena, položajni dodatek pa je določen z Uredbo o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 85/10).
Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZSPJS pripadajo javnim uslužbencem za delo v manj ugodnem delovnem času naslednji dodatki: dodatek za izmensko delo, dodatek za delo v deljenem delovnem času, dodatek za delo ponoči, v nedeljo in praznik ter dodatek za delo preko polnega delovnega časa. V šestem odstavku istega člena pa je določeno, da se višina dodatkov za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. V zvezi z določitvijo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času je pomembna tudi določba drugega odstavka 32. člena ZSPJS, po kateri se dodatek za redno delo v popoldanskem času, dodatek za delo v deljenem delovnem času in dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času med seboj izključujejo, kar pomeni, da lahko javni uslužbenec prejme samo enega od omenjenih dodatkov. Pri odločitvi, do katerega dodatka iz naslova manj ugodnega delovnega časa so javni uslužbenci upravičeni, je ključno vprašanje, kako je delovni čas javnih uslužbencev opredeljen ter kako je delo organizirano. Iz navedenega izhaja, da je ključnega pomena organizacija dela javnih uslužbencev pri posameznem organu, kar pa je v pristojnosti predstojnika.
Ob tem velja opozoriti, da so funkcionarji niso upravičeni do zgoraj navedenih dodatkov, razen do dodatka za delovno dobo. Izjema velja le za pravosodne funkcionarje (sodniki, tožilci, pravobranilci), ki so, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZSPJS, poleg dodatka za delovno dobo upravičeni tudi do dodatka za dvojezičnost, položajnega dodatka, dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času ter pripravljenosti. Funkcionarjem tudi ne pripada del plače za delovno uspešnost.
V nadaljevanju pojasnjujemo, da so ravnatelji, direktorji in tajniki v javnem sektorju, skladno s četrtim odstavkom 23. člena ZSPJS, upravičeni le do dodatka za delovno dobo, dodatka za mentorstvo, dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat (če ni pogoj za zasedbo delovnega mesta) ter dodatka za dvojezičnost. Izjema velja le pri direktorjih javnih zavodov, ki lahko v primeru, da hkrati opravljajo delo tudi v svojem osnovnem poklicu, zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Za navedeno opravljanje dela pa potrebujejo soglasje pristojnega ministra oziroma rektorja. Za ta čas pa jim pripada plača in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, glede na delovno mesto, na katerem se tako delo opravlja. Takšno opravljanje dela se je v praksi uveljavilo predvsem v zdravstvu, ko direktorji zdravstvenih domov, ki so po poklicu zdravniki, opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, se pravi kot zdravniki opravljajo delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti.
V nadaljevanju pojasnjujemo, da je, kljub do sedaj sprejetim varčevalnim ukrepom na področju plač in drugih stroškov dela, morala Vlada RS ponovno pričeti s pogajanji s socialnimi partnerji da bi se lahko realiziral proračun za leti 2013 in 2014 in da ne bi nastal primanjkljaj na plačnih postavkah. Potrebni dodatni ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 za dosego ciljanega znižanja mase stroškov dela, ki so rezultat pogajanj s socialnimi partnerji in se večinoma nanašajo tudi na funkcionarje, so:
- Linearno znižanje vrednosti plačnih razredov (-0,5%) in kompresija plačne lestvice, kot je bila parafirana v dogovoru s sindikati (Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1.6.2013 do 31.12.2014), ki pomeni večje znižanje plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so uvrščeni v višje plačne razrede;
- Ukinitev povečanega dodatka za delovno dobo za ženske nad 25 let delovne dobe;
- Znižanje dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat za 50%;
- Znižanje premij Kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence;
- Premik izplačil "zaostalih" napredovanj s 1.6.2013 na 1.4.2014, "zamrznjena" nova napredovanja;
- Znižanje nadomestila, ki gre v breme delodajalca za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe izven dela na 80%;
- Omejeno izplačilo regresa za letni dopust;
- Redna delovna uspešnost se v letu 2014 ne izplačuje.
Navedeni ukrepi so začeli veljati s 01.06.2013.
Glede izplačevanja dnevnic pojasnjujemo, da dnevnice pomenijo povračilo stroškov prehrane na službeni poti in so bile prav tako lani z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) znižane.
V zvezi z navedenim velja tudi opozoriti, da proračunski uporabniki, zaradi sprejetega proračuna za leti 2013 in 2014 (manjši obseg sredstev), zmanjšujejo izdatke za stroške dela tudi z racionalizacijo poslovanja in posledično manjšim obsegom sredstev iz naslova dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, kjer je glede na naravo dela to mogoče.