22. 4. 2013
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Veljavni Zakon o visokem šolstvu ne dovoljuje, da bi kandidate pri vpisu ločevali po njihovem zaposlitvenem statusu. To pomeni, da se zaposlenost pri vpisu ne preverja. Daje pa Zakon o visokem šolstvu podlago, da se zaposlenost preverja pri koriščenju pravic, ki izhaja iz statusa študenta. Zakon namreč v 69. členu pravi: ''Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.''
Pravice študentov, ki se navezujejo na njihovo zdravstveno varstvo, prehrano, štipendiranje in delo prek študentskih servisov, podrobneje opredeljujejo pravni akti, ki sodijo v pristojnost različnih ministrstev.
Pomemben dokument na tem področju je sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (Uradni list RS, št. 41/11), v kateri je v poglavju 2.7 o socialni razsežnosti zapisano:
''V prihodnjem desetletju se želi omogočiti širok dostop do terciarnega izobraževanja in študij omogočiti vsem, ki imajo interes in so sposobni študirati, ter jim zagotoviti pogoje za uspešno dokončanje študija. /…/
Država bo posamezniku plačala stroške študija za prvo študijsko stopnjo kadar koli v življenju, vendar le štiri oziroma pet let v polnem obsegu oziroma 240 ali 300 ECTS glede na dolžino trajanja študijskega programa, kar pomeni eno leto več, kot bo nominalna dolžina študija /... /.
Na drugi stopnji študija bo država financirala stroške študija posamezniku za 60 ali 120 ECTS glede na dolžino izbranega študijskega programa oziroma eno ali dve leti kadar koli v življenju, vendar bo posameznik ob neuspešnem zaključku sredstva vrnil državi. /.../
Skupaj za prvo in drugo študijsko stopnjo bo država torej krila stroške študija posamezniku za 360 ECTS z izjemo daljših programov, ki izobražujejo za EU regulirane poklice.''
Navedeno jasneje opredeli ukrep 39: Financiranje študija na prvi in drugi študijski stopnji kadar koli v življenju ob določenih pogojih:
a. Država bo financirala študij do največ 240 ali 300 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za prvo stopnjo študija kadar koli v življenju, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni financirala študija na tej ravni. Izjema bo študij za regulirane poklice, ki traja dlje časa – v tem primeru bo država financirala študij v trajanju celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS).
b. Država bo financirala šolnino za 60 ali 120 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za drugo stopnjo študija kadar koli v življenju za uspešen študij, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni financirala študija na tej ravni. Če posameznik ne bo zaključil študija v času od zadnjih vpisanih ECTS plus pet let, bo vrnil šolnino.
Po skoraj 10.-ih letih, zanima me, koliko šolnil nedokončanega študija iz točke b. je bilo vrnjenih oz. izterjanih?
Zaposleni je mogoče res lahko redni študent, ne more pa koristiti ugodnosti študentskega statusa (razen brezplačnega študija), tako da, jaz sem proti. Študij naj bo brezplačen za vse, ki redno in v roku študirajo.
Hales, danes se zaposleni študent lahko vpiše kot redni študent v B2 program. Prej je lahko izkoristil vse možnosti - redno napredovanje, ponavljanje, absolvent, podaljšan absolvent. Še kakšno zdravniško potrdilo vmes.... vemo kako to gre.
Za boljše razumevanje moje pobude - kopirano pogosto zastavljeno vprašanje s spletne strani ene od visokih šol:
»Ali se v redni študij lahko vpišejo tudi zaposleni?
V redni študij se lahko vpišejo tudi zaposleni. Urnik je temu prilagojen, saj pedagoške aktivnosti potekajo ob popoldnevih in sobotnih dopoldnevih.«
Ne da ne privoščim plačljivega študija. Zaposleni se večino odločajo za študij, kjer je že veliko nezaposlenih diplomantov. Redki se odločajo za študij s področij, na katerih iščemo strokovnjake. In za takšne študent bi bilo sofinanciranje študija celo smiselno. V primeru nedokončanja študija, pa vračilo denarja. To kar se pa dela sedaj je pa razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Številni se vpišejo v B2 programe, pa nikoli končajo. Nekateri celo ne opravijo niti 1 izpita. To sem imela v mislih pri postavljanju pobude.
Sem proti predlogu.
Nekateri pač niso živeli nekaj let na "puklu" države, amapk so si našli delo. S tem so državi prispevali več, kot vaši redni študentje, ki niso dali nič - toliko iz finančnega vidika.
Danes obstajajo možnosti študija na daljavo (in prisotnost na predavanjih ni obvezna) tako da si študentje čas študija in opravljanja študijakih obveznosti razporedijo sami.
Zaposleni študenjte prav tako ne črpajo štipendij, nimajo subvencij za prevoz in tudi ne za prehrano. So torej bistveno cenejši za državo kot redni redni študentje.
Veliko zaposlenih študentov učinkoviteje študira; študirajo, ker želijo študirat in ne zato, da bi imeli nek status.
Torej, ne le da se ne strinjam z vašimi argumenti (saj ne držijo vode) cel kup argumentov je, ki govorijo v prid zaposlenim študentom!
"Predlagam ukinitev možnosti, da zaposleni koristijo status rednega študenta. Redni študij se plačuje iz proračuna, kar pomeni, da zaposlenim, npr. študentom, ki študirajo na B2 programih, študij plačujemo davkoplačevalci. Menim, da bi ta denar veliko bolj smiselno lahko uporabili za kaj drugega, tudi na področju šolstva."
Ne podpiram. Nima vsak možnosti študirati na način, da ga starši podpirajo. Nekateri morajo v službo, da lahko preživijo. In sedaj naj še plačujejo študij, čeprav je to njihov prvi vpis? Vsak naj ima enako pravico do študija, ne glede na status zaposlitve.
"Še bolj smiselno pa bi bilo, da bi redni študent ob vpisu dobil "vaucher" za določeno število let študija, ki mu jih plača država - ali je to 3, 4 ali 5 let, ni pomembno. Pomembno je, da so pravila za vse enaka. Ta vaucher lahko potem študent uporabi za študij na eni vertikali - če bi bilo npr. plačanih 5 let študija, redni študent, ki redno opravlja študijske obveznosti, na računa države pride od B2 diplome. V kolikor študent vmes ponavlja letnik, ali spremeni smer študija, bi plačanega študija bilo manj. Nikakor pa se mi ni zdi prav, da so ljudje vlekli dodiplomsko izobraževanje v nedogled (redno) in se potem kot zaposleni redno vpišejo v B2 programe."
Bolonjski dodiplomski študij traja 6 semestrov (3 leta), kjer je zadnji semester načeloma namenjen diplomi. Ponavljaš lahko 1x oziroma lahko koristiš absolventski status 1 leto, če prej nisi ponavljal. Torej 3-letni študij lahko brezplačno delaš 4 leta, vse ostalo moraš plačati. Za podiplomski študij je vse podobno, le da traja 4 semestre (2 leti).
Očitno predlagatelj že dolgo ni bil na fakulteti, ker bi drugače vedel, da se ne da večno študirati brezplačno.
podpiram,
v interesu določenih ljudi je služenje denarja skozi ''prodajanje'' diplom - študij na popoldanskih veselih šolah pod vaškim kozolcem ni in ne more biti primerljiv z rednim. Poznam iz lastnih izkušenj. V interesu profesorjev je, da s čim manj dela zaslužijo čimveč in tudi pod streho spravijo čim več novopečenih diplomantov, da tovarna veselo obratuje naprej.....
Predlog je bil mišljen kot omejitev pravic rednega študija za študente, ki se kot redni študenti po več let delovne dobe ponovno vključujejo v študij in sicer kot redni študentje. So pa te pravice že izkorisitli.
Glede na regulativo bolonjskega študija je diploma praviloma v okviru 180 KT za 3-letni študij, kar pomeni da bi visokošolski zavod študentu, z organizacijo pedagoškega dela, moral omogočiti zaključek študija v 3.letih. Ena od sprememb bolonje je ravno v tem, da bi diplomanti čim prej prehajali na trg dela.
Vsekakor sem za to, da se nagrajuje in vzpodbuja pridne študente, omeji pa nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja. Koliko denarja se zmeče stran, ko zaposleni vpišejo redni študij, da vidijo, kako bo, če bo šlo, pa potem nikoli ne končajo. Če ne drugače, bi od takšnih študentov, če študija ne zaključijo lahko zahtevali povračilo stroškov. Denar bi se koristno lahko uporabil za kakšno štipendijo, pomoč pri zaposlovanju mladega diplomanta ipd.
Napiše se voucher.
Drugače pa predlog le delno podpiram. Med samim študijem študent, ki je redno vpisan na univerzitetni program, zaradi študijskih obveznosti med tednom res ne more delati, to absolutno ne. Je pa tukaj vprašanje, kaj storiti v absolventskem času (če ga Bolonjski program ima, ne vem, to mi boste morali vi povedati). V tem času študent piše diplomsko nalogo in dejansko ima čas tudi delati - če mu uspe najti službo in istočasno napisati kvalitetno diplomsko nalogo, imamo lep primer pridnega, delavnega mladega človeka, katerega bi zaposlil še sam, če bi imel podjetje.
Rešitev je lahko ta, da se absolventski staž toliko skrajša, da bo ob polni obremenitvi študenta zadostoval za dokončanje študijskih obveznosti. Na tistih programih, kjer je absolventski staž namenjen le pisanju diplomske naloge, bi bili trije meseci čisto dovolj.
Oziroma, bi se lahko absolventski čas tudi ukinil. V sistem voucherjev se pač vključi še priprava in zagovor diplomskega dela, pa se lahko status študenta zaključi s koncem zadnjega semestra predavanj.
DavidS,
odvisno je od diplomske naloge. Nekateri imajo dovolj enostavno, da jo lahko spišejo v 3 mesecih, spet drugi potrebujejo vsaj 1 leto za ves material. Na FF sem za lastne potrebe pri iskanju materiala za svojo diplomsko nalogo naletel tudi na 200 stranska dela (recimo raznorazni slovarji, kjer samo praktični del zasede okrog 100 strani), kjer se je pokazalo, da je avtor dejansko podrobno raziskal svoje področje in napisal nalogo tako, kot se za intelektualca spodobi.
Drugače pa pravim, absolventski staž smo imeli v starem šolskem sistemu in se mi niti malo ne sanja, kako potekajo stvari v Bolonjskem.
Tudi jaz ne vem, kako to poteka sedaj.....se mi zdi, da vsakih nekaj let delajo korenite spremembe. V "naših" časih je to bilo pač tako, da si imel 6 mesecev, in potem si lahko dal vlogo, da se ti absolventski status podaljša, če si imel nek pameten razlog za to.
Obširnost same naloge bi lahko bila recimo tak razlog.
Študij ima svoje obveznosti. Prisotnost na predavanjih, vajah, izpitih... Kako bo to zaposleni študent zagotavljal, ni stvar fakultete. O tem se mora študent pozanimati pred vpisom. Morda ima popoldansko ali nočno delo. Morda fakulteta izvaja obveznosti popoldan.
Edino, kar je pomembno je to, da je za dokončano izobrazbo pomemben določen nivo znanja, ki ga za diplomo mora pokazati študent ne glede na vpis (reden - izreden) ali status (zaposlen - nezaposlen).