24. 11. 2015
Odziv Ministrstva za zdravje
Ministrstvo za zdravje je prejeti predlog preučilo, in na podlagi pregleda veljavne ureditve področja, upoštevajoč odločitve Ustavnega sodišča, ugotovilo, da predlog ni utemeljen, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo, 15/08-ZPacP, 58/08, 107/10- ZPPKZ in 14/12 -ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) v 69. členu določa, da se zdravniki združujejo v zbornico, ki zastopa njihove poklicne, socialne in ekonomske interese, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti. Nadalje določa, da je zbornica pravna oseba. Prvi odstavek 70. člena ZZdrS pa določa, da je članstvo v zbornici obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo.
Vprašanje obveznega članstva v Zdravniški zbornici Slovenije je že bilo predmet presoje ustavnega sodišča (sklep št. U-l-48/92 z dne 11. 2. 1993, OdI. US II, 15). Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da obvezno združevanje v Zdravniško zbornico Slovenije ne pomeni omejevanja pravice, zavarovane z drugim odstavkom 42. člena ustave. Zdravniška zbornica je po mnenju Ustavnega sodišča javna institucija, ki izvršuje javno kontrolo nad zdravniško prakso.
Prav tako glede na odločbo Ustavnega sodišča (odločba št. U-l-291/00-15 z dne 5. 6. 2003) tudi obveznost plačevanja članarine sama po sebi ni v neskladju z ustavo. Ob tem Ustavno sodišče navaja, če bi bilo članstvo v zbornici prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar dogovora med člani. Zbornica pa je bila ustanovljena z javnopravnim aktom in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, čeprav ji je zakonodajalec dodelil tudi določeno stopnjo avtonomije (73. člen ZZdrS v zvezi z 10. točko prvega odstavka 70. člena ZZdrS). Zgolj dejstvo, da zakon ni določil višine članarine in da je odločitev o tem prepustil zbornici, ustavno ni sporno.