Rešitev problema NLB

Odziv Ministrstva za finance

Predlagatelj tehta med opcijama dokapitalizacije in privatizacije, v obeh primerih pa naj bi po njegovem mnenju banka prestavljala še naprej velik problem zaradi njene sistemske pomembnosti. Predlagatelj ob tem opozarja na začaran krog dokapitalizacij banke. V nadaljevanju predlagatelj predlaga razbitje banke na manjše enote po vzoru ZDA in nekaterih drugih evropskih držav. Te enote bi poslovale ločeno in bi bile podvržene trgu in tržnim razmeram, v kolikor pa bi ena enota propadla, to ne bi imelo tako velikega učinka na finančni sistem. V nadaljevanju vam posredujemo pojasnila iz pristojnosti našega ministrstva.

NLB je največja slovenska banka, ki je obenem v večinski državni lasti. Zaradi njene sistemske pomembnosti ji država namenja posebno pozornost, kot odgovorni lastnik pa jo je v preteklosti podpirala z dokapitalizacijami ter drugimi načini financiranja z namenom doseganja kapitalske ustreznosti.

Predlog 4297/85 je vsekakor ena izmed možnih načinov reševanja banke, ki pa ima tako svoje dobre kot tudi slabe plati. Med dobrimi lastnostmi velja na primer omeniti prenehanje okužbe, ko slabi deli banke obremenjujejo dobre dele banke ter izločitev delov banke, ki ne poslujejo dobičkonosno. Po drugi strani pa bi banka z razbitjem na različne dele zmanjšala poslovne in finančne sinergije, določena tveganja bi se zaradi razbitja povečala, banka pa bi izgubila tudi tržno moč, ki prav tako predstavlja določeno konkurenčno prednost (npr. sposobnost pridobivanja mednarodnih posojil).

NLB je v zadnjih letih oblikovala veliko oslabitev in rezervacij, katerih posledica so slabši poslovni izid in potrebe po dodatnemu kapitalu. Z namenom krepitve stabilnost bank in tako ohranitve stabilnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji je bil sprejet Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB), ki ustanavlja Družbo za upravljanje terjatev bank in Sklad za stabilnost bank. Poudarek ZUKSB je predvsem na primernemu načrtu prestrukturiranja in tako stabilnem prihodnjem poslovanju bank brez državne pomoči. V ta namen bodo banke morale usmeriti svoje delovanje na strateška področja (npr. klasično bančništvo) in izstopiti iz nestrateških ter nedobičkonosnih dejavnosti.

Državni zbor Republike Slovenije ima pred seboj sprejetje Klasifikacije naložb na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Klasifikacija je del strategije upravljanja naložb, v okviru katere bo treba opredeliti in razvrstiti tudi NLB. V strategiji naložb bo odločeno tudi o morebitni privatizaciji NLB.