7. 5. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje
Postopek izvršbe in službo izvršitelja ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju . Z izvršbo se poseže na dolžnikovo premoženje in ne na premoženje nekoga tretjega, ki ima na predmetih izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, na primer lastninsko pravico. Če pa zaradi izvršilnega postopka kljub temu pride do posega v pravice tretjega, ZIZ omogoča varstvo njegovih pravic. 64. člen ZIZ določa, da lahko oseba, ki kot verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (tretji) do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tretji lahko predlaga tudi odlog izvršbe (73. člen ZIZ).
Pri rubežu se lahko postavi vprašanje, čigava je dejansko stvar, ki jo želi zarubiti izvršitelj. ZIZ določa, da izvršitelj zarubi predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo in stvari, ki se dajo najlažje vnovčiti, pri tem pa je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb (84. člen ZIZ).
Tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja določa, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače.
76. člen pravilnika določa, da izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari. Rubež takih stvari pa se opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Osebe, ki zatrjujejo obstoj pravic, ki preprečujejo izvršbo, izvršitelj pozove, da za to predložijo dokaze. Če so taka dokazila predložena, mora izvršitelj osebe obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu.
V skladu z določbami 39. člena pravilnika mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršitelj mora opravljati svoje naloge v okviru, pod pogoji in na način, ki jih določajo zakoni, na podlagi zakona izdani predpisi in pravilnik.
289. člen ZIZ določa, da je izvršitelj odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča.
Zarubljene stvari praviloma hrani izvršitelj (65. člen pravilnika). Morajo se hraniti s skrbnostjo dobrega gospodarja in ne smejo biti izpostavljene poškodbam ali drugim okoliščinam, zaradi katerih bi se lahko poškodovale ali uničile. Pri transportu, rokovanju in skladiščenju zarubljenih stvari se mora upoštevati ustrezne predpise, ki določajo minimalne tehnične in druge pogoje za posamezne vrste stvari. Posebno pazljivost se mora zagotoviti pri hrambi stvari, ki so zaradi svojih lastnosti strupene, gorljive, eksplozivne ali kako drugače nevarne (66. člen pravilnika).
ZIZ ureja tudi nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja s strani Zbornice izvršiteljev (297.b člen), ministra, pristojenega za pravosodje (297. člen) in predsednika sodišča (297.a). 298. člen ZIZ določa, da je izvršitelj disciplinsko odgovoren, če pri opravljanju službe izvršitelja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov, ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled službe izvršitelja.
Uvedbo disciplinskega postopka nad izvršiteljem lahko predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja, minister, pristojen za pravosodje, pa lahko uvede disciplinski postopek na predlog prej navedenih oseb ali po uradni dolžnosti (298.a člen ZIZ).
Ministrstvo za pravosodje meni, da je veljavna ureditev v tem delu ustrezna, preučili pa jo bomo v zvezi z možnostjo vpogledovanja izvršiteljev v uradne evidence, saj bi na ta način lahko prihranili čas in stroške in tudi razbremenili sodišča.