Varčevanje pri ogravenju v šolah, bolnišnicah, ...
3588 OGLEDOV
14 KOMENTARJEV
Opažam, da se nekateri javni objekti povsem neracionalno ogrevajo. Temperature ponekod presegajo 25 stopinj in ker je prevroče, so sredi zime odprta okna, otroci pa ob tem, ko bi morali biti vsaj malo oblečeni, kar bi bilo normalno za zimski čas, skakljajo po hodnikih šol v kratkih rokavih. Isto stanje opažam tudi v zdravstvenih domovih, kjer so ponekod čakalnice prav nesramno visoko ogrevane, pa tudi zdravstveno osebje 365 dni v letu hodi naokrog v kratkih rokavih.
Temperature v šolah (in v zdravstenih domovih, v prostorih, kjer se pač da) naj se zniža na vsaj 21-22 stopinj, kar bi glede na sedanje stanje, omogočilo znatne prihranke.
Iz odgovora organa je razvidno, da predloga ni vzel kot iztočnico za kakšno izboljšanje stanja in zlasti si ni nakopal nikakršnega dela ali obveznosti.
V resnici je treba nemudoma pripraviti program energetskih pregledov stavb v javni uporabi in na podlagi programa zagotoviti sredstva za njegovo izvedbo. Tako bo tak program morda v doglednem času pripeljal do napovedanih "energetskih izkaznic", ki se brez takega načrtnega pristopa v javnem sektorju ne bodo pojavile same od sebe.
Priporočam organu, da si napiše potreben predpis, ki ga bo javni sektor zavezal k pripravi in izvedbi programa energetskih pregledov in pridobivanja energetskih izkaznic!
Program se lahko financira iz prispevkov za gospodarno rabo energije pri ceni elektrike in plina. To bo tudi mnogo boljša podlaga za spodbujanje gospodarne rabe energije in sredstev za gospodarno rabo energije, kot je sedanje prebogato financiranje sončnih in bio- elektrarn. Program energetski pregledov stavb in priprave energetskih izkaznic je možno financirati tudi iz sredstev skladov EU. Potrebno bo le nekaj volje organa do dela.
Energetska sanacija zgradb v javni uporabi bo tudi spodbuda produktivnemu zaposlovanju.
Realizacija programa energetskih pregledov bo dala tudi izhodišča za zmanjšanje stroškov za energijo v javnih zgradbah in je torej eden od večstransko koristnih ukrepov za zmanjšanje stroškov javnega sektorja.
Program energetske sanacije javnih objektov je v teku. Torej se dogaja tudi v tej smeri. Bolj zanimivo bo, ko bo izveden. Fizične osebe, ki so to že storile na svojih objektiv vedo, da se zaradi tega pojavljajo novi problemi kot je slab zrak, pojav plesni itd. Vprašanje je, če bodo to vkalkulirali vnaprej in vgradili recimo lesena okna ali pa okna, ki imajo že vgrajene rekuperatorje. Če se to ne bo zgodilo bo to iztočnica za nadaljnje stroške pa tudi za slabšanje zdravja uporabnikov. Dejstvo je namreč, da okno, ki ne tesni sicer vpliva na račun za ogrevanje istočasno pa vpliva tudi na boljšo klimo. Tisto o zračenju z odpiranjem oken na stežaj za 10 min vsakih nekaj ur pa pozabite. Takšne samodiscipline je sposobno samo nekaj procentov prebivalstva. Zgolj na podlagi teh nekaj procentov pa je numno postavljati sistem in potem jamrati, da ne deluje, če se je pa to vedelo že vnaprej. To je kot, če bi namesto balkonske ograje postavili opozorilo in računali, da ne bo nihče padel dol.
Prav tako bo zanimivo spremljati stroške te sanacije, saj kot nam je znano stroški hitro postanejo dva do tri krat višji kot v primeru zasebne stavbe.
Sem proti. Nisem opazila, da bi se kje pretirano ogrevalo. Osebno sem v vseh javnih prostorih v dolgih rokavih in puloverju in če koga kdaj vidim v kratkih rokavih bodisi fizično dela ali pa ima prekomerno telesno težo.
Ogrevanje je odvisno od gospodarja. Če je ozaveščen bo pazil, če ni bo podlegel najbolj zmrznjeni uporabnici, ki hoče biti v tenki bluzici. Finci imajo 16° in hodijo v puloverjih. Posledično ne doživljajo tako velikih temperaturnih nihanj ob zapuščanju stavbe in so bolj zdravi. Tudi preveč dobrega ni dobro.
Predlog podpiram, dodal bi še da je potrebno enako ravnati tudi z ohlajanjem poleti, ko se ponekod trudijo da bi imeli "prijetnih" 18 stopinj pri zunanji temperaturi 30 stopinj.
SE STRINJAM S PREDLOGOM, AMPAK BO TEŽKO IZVEDLJIV. DRŽAVA IN LOKALNA SKUPNOST NE VLAGA NOBENIH SREDSTEV V VZDRŽEVANJE, TAKO PA JE VSE ODVISNO OD DIREKTORJA ZAVODA IN VODJE VZDRŽEVANJA. AVTOMATIKA IN REGULACIJA OGREVANJA JE ZASTARELA (PO NAVADI VEČ KOT 30 LET), PA ŠE NOBENIH SANKCIJ NI ZA POTRATNOST. POLETI IMAJO NEKATERI PROSTORI KLIMO NAPRAVO NA DALJINCA IN PRETIRAVAJO Z ZELO HLADNO TEMPERATURO V PROSTORU, MEDTEM PA IMAJO TAM KJER NI POSLUHA ZA PACIENTE OKOLI 28 STOPINJ ALI VEČ. OKNA SO POZIMI V VEČINI ODPRTA, PONEKOD SO ŠE LESENA, STAVBE SO NEIZOLIRANE IN ŠE BI LAHKO NAŠTEVAL. SAM SEM SE ŽE MALO UKVARJAL S TEM, PA ŽAL NI BILO USPEHA ...
Podobno razsipavanje oz. neracionalno trošenje davkoplačevalskega denarja je tudi pri javni razsvetljavi in osvetljavah pri raznih športnih dogodkih. Predlagati ukrepe tudi tam.
Podobno je na želežniških postajah in na vlaku, kjer bojde niti nimajo regulatorja za toploto, ampak samo "gumb" za vklop in izklop. Pol se pa človek čudi zakaj se prehladi.
Prvaki so v Cankarjevem domu. Sem enkrat izmeril s termometrom 25 stopinj. Potem naj bi bil pa na koncertu v obleki s kravato. Razmišljam, da bi enkrat na koncert prišel (protestno) v kopalkah.
Absolutno podpiram. To tudi sama že dolgo opažam in se sprašujem, kako da nihče nič ne ukrene.
Podpiram. Okoljska neozaveščenost je množičen problem, še hujši pa razmišljanje, da ravnamo skrbno kvečjemu le s svojo lastnino, tisto, kar pa ni naše, pa nas ne zanima. Čeprav se ti isti ljudje ne zavedajo, da stroški za kurjavo v šolah, bolnišnicah ipd., gredo iz žepov vseh ljudi, torej tudi istih ljudi, ki so zaposleni v teh ustanovah. Hja, razmišljanje jim ne nese tako daleč ...
Včeraj sem bila v MS na Zavodu za zaposlovanje. En od vhodov v zgradbo je bil odprt, nekdo ga je namerno pustil odprtega, saj so bila vrata podprta s podstavkom. Ali bi takšen brezbrižneš storil isto pri sebi doma?
U Vukojebini ništa novog!
To lahko vidimo na vsakem koraku, vsako minuto, pa bilo kje žesmo in bilo kam že gremo! Katastrofa kam mi gremo!
Katastrofa kakšno razmišljanje v primerih - ko nekaj ni osebno naša last!!! Vidim vsaki dan.
25st.<C je kriminal, saj se začne telo že ob najmanjšem naporu potiti in boriti proti vročini. To pomeni, da so otroci potni in zato lahko hitro zbolijo, ko malo popiha oz. ko pridejo na mraz.
Poleg tega se pri višjih temperaturah bakterije množijo kot nore in jih je v zraku neprimerno več, kot pa v hladnem zraku. Tudi vlaga in plesni se nabirajo in zastrupljajo zrak.
Skratka tudi 18st.C bi bilo v redu, samo otroci bi morali sedeti v jopici, prihranki pri ogrevanju pa bi bili več kot 50%.
Tole zgoraj je najboljši komentar na to temo.
Zakaj se ne zgodi? Hm, v časih v katerih smo vsi bentimo in grozimo mogoče bi pa poskusili s spodbudo? Vsi javni objekti naj vplačajo "štartnino" na tekmovanju varčnosti. Višina te naj bo določena glede na kvadraturo. Najbolj varčni v svoji kategoriji naj poberejo denar. V grobem. Izpili naj pa naj kdo katerega delo je to.