Ohranitev Semenarne Ljubljana v slovenskih rokah
Predlagam, da država Slovenija naredi vse potrebno, da se ohrani Semenarno Ljubljana in preko tega ohrani vzdrževalno selekcijo in pridelavo semen avtohtonih sort zelenjave na domačih tleh.
Avtohtone in udomačene slovenske sorte so prilagojene našim podnebnim razmeram, našim navadam in okusom. Semenarna nas namreč preskrbuje s semeni čebule (belokranjka, ptujska rdeča), česna (ptujski spomladanski in ptujski jesenski), fižolov (zgodnji maslenec, češnjevec, jabelski pisanec, ptujski maslenec, sivček, jeruzalemski, zorin, klemen, cipro), kolerabe (rumena maslena), korenja (ljubljansko rumeno), motovilca (žličar, ljubljanski), repe (kranjska okrogla in podolgovata), zelja (ljubljansko), solat (leda, bistra), paradižnika (sorta val), oljnih buč (slovenska golica), ajde, lucerne in krmne ogrščice. Razen tega je Semenarna s semeni udomačenih, tradicionalnih in lastnih sort prepoznavni oskrbovalec porabnikov doma in tudi v tujini.
S stečajem družbe Semenarna Ljubljana bi v Sloveniji lahko izgubili večino avtohtonih sort zelenjave. Posledično bi v Slovenijo prodrla semena gensko spremenjenih rastlin, ki so dokazano škodljiva za zdravje ljudi in živali ter za ohranjanje biotske raznovrstnosti naravnega okolja. Ob tem bi postali v celoti prehransko odvisni od multinacionalk, ki bi nam drago prodala svoja gensko spremenjena semena. Kot drugo bi v Slovenijo prispela semena, ki ne bi bila prilagojena našim podnebnim razmeram, našim navadam in okusom.
www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/usoda-avtohtonih-sort-v-rokah-kapit...
Hrana je od nekdaj pomembna strateška sutrovina. Brez hrane ni življenja in hrano potrebujemo vsi. Hrano si pridelamo iz semen, zato so semena vir življenja. Prehranska varnost je pomembna za vsakogar in ne dela med ljudmi nikakršnih razlik. Ko narod ostane brez osnovnih strateških surovin, kot je pitna voda in hrana, izgubi možnosti obstoja. Ko izgubimo osnovo za obstoj, je reševanje vseh ostalih, političnih, kulturnih, ekonomskih in socialnih težav brez pomena. Problematika semen ni vprašanje ekonomije povpraševanja in ponudbe. Ohtranitev avtohtonih sort, ki so prilagojene, da uspevajo v lokalnih pogojih, omogoča ohranjanje samooskrbe in tako preživetja naroda. Torej je to vprašanje strategije preživetja, ki zadeva vse nas. To ni nikakršna novost. O pomenu oskrbe s hrano pišejo vojaški strategi že tisočletja.Ker hrana ne raste iz denarja, ampak iz semen, je ohranitev nadzora lastnimi avtohtonimi sortami ključnega pomena za prehransko varnost vsakega naroda in tako opevano samooskrbo.Predlagam torej, da se Semenarno Ljubljana ohrani in na vsak način obdrži v slovenski lasti.
Če bi bilo v semenih bogastvo, Semenarna ne bi bila na psu. Zaradi propadle Semenarne Sloveniji ne bo nič slabše. Semenarna je zgolj zasebno podjetje in naj tako tudi ostane. Kdor pa ga želi, naj da SVOj denar na mizo in ga odkupi. Zdaj ga dobi poceni!
www.arhiv.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/PRP/dec09/Priloga_9.pdf
Za tiste, ki ne vejo, kakšno bagatsvo je lahko v semenih, naj si pogledajo firme Monsanto itd,... Da nam prodaja Ljubljansko ledenko (solato) Italijansko podjetje in da mora Semenarna plačevati za Slovensko seme Italijanom, je pa itak že stara zgodba, ki je nihče ne upa pripovedaovati naglas.
Če se je vtaknilo 1.300.000.000 EUR v zgubaško firmo TEŠ 6, pa še 3 mrd bo treba za pokrivanje izgube do leta 2050, se lahko pa še ubogih 10 mio investira v res strateške zadeve. Kaj? A da je zato denarja zmanjkalo? Ja na to bi bilo treba prej misliti!!!! Prehranska samozadostnost je prav gotovo bolj pomembna od kurjenja mokrega lignita polnega gline iz 300m globin. Z izvozom avtohtonih eko semen, bi se dalo več in bolj zdravo služiti.
No, vemo že, da hrana ne raste v trgovini. Torej jo je treba nekako zagotoviti. In ker so kmetje marsikje postali odvisni od kupovanja semen, potem je ta institucija veliko bolj pomembna za naša življenja, kot bi si sprva mislili.
Škoda pa je, da se ne spodbuja ohranjanje semen po posameznih kmetijah in vtričkarjih. Neverjetno se mi zdi, da je lahko neko podjetje, ki je že ob nastanku obsojeno na propad nekje v dalnji prihodnosti, lastnik pravic upravljanja s semeni, ki so bolj ali manj večna. Varuh semen bi moralo biti ljudstvo, pravice do semen pa bi morale umreti z njim.
Trenutno v svetu obstaja 5 korporacij, ki imajo v lastni 75% svetovne pridelave semen. Kar praktično pomeni, da imajo tudi popoln vpliv na ceno hrane. To so v glavnem veliki giganti, ki poleg tega vsiljujejo še GSO semena. A vam to kaj pove, v kakšni nevarni situaciji smo?
Povsod po svetu se civilna družba organizira in poskuša poskrbeti za varnost svojih semen. Tudi pri nas bi moralo biti tako. Država ni pravi naslov za skrb za semena. Država lahko samo zagotovi sredstva, civilna družba pa naj poskrbi za to, da se bodo semena ohranila. Lakota se lahko zgodi čez noč, če se police, ki jih kontrolirajo tujci, spraznijo. Strateška naloga države je, da poskrbi za prehransko samozadostnost države.
Prehranska samozadostnost je vsekakor strateško in politično koristna. Ni pa odvisna od Semenarne Ljubljana.
Proizvajalci semen prav tako nimajo nekega velikega vpliva na ceno hrane. V končni ceni hrane namreč predstavlja strošek semena zelo majhen delež.
ekoci.si
preberite, da boste razumeli bistvo, ki ni v tem ali Semenarna da ali ne oz. zakaj je bolje da ostane.
Vse bi prodali, še nič od niča, če bi bilo možno.
Hrana je od nekdaj pomembna strateška sutrovina. Brez hrane ni življenja in hrano potrebujemo vsi. Hrano si pridelamo iz semen, zato so semena vir življenja. Prehranska varnost je pomembna za vsakogar in ne dela med ljudmi nikakršnih razlik. Ko narod ostane brez osnovnih strateških surovin, kot je pitna voda in hrana, izgubi možnosti obstoja. Ko izgubimo osnovo za obstoj, je reševanje vseh ostalih, političnih, kulturnih, ekonomskih in socialnih težav brez pomena.
Problematika semen ni vprašanje ekonomije povpraševanja in ponudbe. Ohtranitev avtohtonih sort, ki so prilagojene da uspevajo v lokalnih pogojih, omogoča ohranjanje samooskrbe in tako preživetja naroda. Torej je to vprašanje strategije preživetja, ki zadeva vse nas. To ni nikakršna novost. O pomenu oskrbe s hrano pišejo vojaški strategi že tisočletja.
Ker hrana ne raste iz denarja, ampak iz semen, je ohranitev nadzora lastnimi avtohtonimi sortami ključnega pomena za prehransko varnost vsakega naroda.
Ali bodo rastline prenehale proizvajati semena, če Semenarna Ljubljana propade?
Kolikšen delež slovenskega kmetijstva je odvisen od njihovih semen, da bomo ostali brez hrane, če propade?
Ali je Slovenija res tako specifična, da sorte, ki uspevajo na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pri nas ne morejo uspeti? Lepo vas prosim.....podnebno in geografsko nismo popolnoma nič različni od nam sosednjih pokrajin.
Kar se tiče samooskrbe je pri nas glavni problem produktivnost kmetijstva in količina kmetijskih površin....ne pa avtohtonost sort poljščin, ki jih pridelujemo.
Ključ semenske problematike je mednarodna zakonodaja, ki ureja pravice do upravljanja s semeni. Vsa semena morajo biti registrirana in za njih veljajo podobna pravila, kot na primer pri avtorski zaščiti glasbe. Že res, da naravne rastline ponavadi lahko pridelajo rodovitna semena. Problem pa je da so ta semena avtorsko zaščitena in jih brez dovoljenja lastnika pravic pridelovalec ne sme niti posedovati, kaj šele uporabljati. Semenske korporacije na ta način s tožbami po svetu uničujejo kmetije z večjim doprinosom kot ga ima naša država.
Slovensko kmetijstvo je tradicioj, ki sloni na kulturni in semenski dediščini. Brez slovenskih sort ni slovenskega kmetijstva, Kot brez slovenskih jedi ni slovenske kulinarike. Brez kmetijstva in kulinarike pa tudi ni slovenske kulture.
Geografsko in ekološko je Slovenija v vrhu raznolikosti. Smo ena izmed svetovnih točk navišje biološke raznovrstnosti. Imamo enega najbolj razgibanih zanimivih in unikatnih ekosistemov na svetu, katerega hodijo opazovati in raziskovati strokovnjaki iz celega sveta. Žalostno je, da se ljudje tega očitno ne zavedajo, saj posledično tega ne morejo sšpoštovati in ohranjati.
Največji upad samososkrbe v Sloveniji se je zgodil z vpleljevanjem evropskih subvencij, ki spodbujajo gojenje poljščin za zadostitev širših evropskih potreb. Izginila so polja ajde, pšenice, pire, rži...nadomestila pa so jih subvencionirana polja koruze. V tem času je samooskrba padla iz približno 70% na slabih 50%. Koruza je namenjena intenzivni živinoreji in ne prehrani ljudi, kot so bile namenjene avtohtone poljščine. Tako je upad kmetijske biodiverzitete direktno povezan z upadom samooskrbe.
Ali so bili neuspešni lastniki, ali pa za to vrsto blaga ni dovolj povpraševanja.
V prvem primeru bo podjetje kupil nov lastnik, in bo zacvetelo. V drugem primeru bi bilo to razmetavanje državnega denarja za nekaj, kar zanima le peščico ljudi.
Kako je lahko nov lastnik bolj sposoben od prejsnjega no? Pa nehajte ze enkrat verjeti takim pravljicam, ker to je samo unicevanje drzavnih podjetij in predaja v zasebna roke.
Slovenski lastniki so bili nesupešni, zato pa gre Semenarni slabo. Država se nima kaj vtikati in reševati slabih podjetij. Kuppi jih sam ali s somišljeniki, nihče ti ne brani,d a ponudiš pošteno ceno za Semenarno in jo imaš.
Ne vem, če vidva jesta drevesa al lubje, al mogoče korenince? Semena so ključna da človek preživi. Brez semen ni hrane. Država, ki nima lastnega semena, je obsojena na propad. In to čisto resno. Država ima denar za vse živo, pa ga naj poišče še za strateško pomembno zadevo.
Ne vem, če ste vi prespali biologijo v šoli. Vse rastline namreč same proizvajajo semena. Tudi v primeru, če nas svetovna skupnost popolnoma odreže in uvede totalni embargo na ves uvoz in izvoz (to se še recimo v zgodovini ni zgodilo), imamo torej možnost "proizvesti" svoja semena.
Seveda smo v primeru takšnega embarga lačni ne glede na dostopnost semen, ker nismo niti blizu samozadostnosti na področju prehrane.
Upam, da res ne verjamete, da bo Slovenija kot država obsojena na gotov propad, če država ne bo prevzela lastništva nad Semenarno Ljubljana?
Verjemite, da obstaja veliko bolj resnih in neposrednih nevarnosti za prihodnost naše države, kot stečaj ali prodaja enega od podjetij, ki prodaja semena.
Trditev, da vse rastline same proizvajajo semena, ni bila resnična pred uporabo hibridnih semen in GSO. Od uporabe hibridov in GSO pa je to že smešna izjava. Hibridna semena so križanci ki prvo leto obrodijpo bogato letino. Semen ki jih rodijo pa so neplodna ali pa iz njih vzkalijo rastline ki niso primerne za kmetijsko rabo. To je bil en prvih vzvodov, ki so jih korporacije med zeleno revolucijo uporabljale za nadzor nad kmeti. Ker morajpo biti po mednarodnih zakonih vsa semena registrirana, kot lastnina, ja posedovanje, razmnoževanje drugo ušpravljanje z njimi brez dovoljenja lastnika, kriminal. Torej je proizvodnja semen kaznivo dejanje. Hkrati pa je pridelava semen narven postopek, ki je nekoliko bolj zapleten kot menjava gume na kolesu. Ob morebitnem embargu semen, bi se težko lotili pridelave, saj iz nič ni nič.
Problem ni v podjetju Semenarna. Dragoceno je znanje in pravice do semen, ki jih ima to podjetje v lasti. Človek ima kot vsako živo bitje svoje osnovne potrebe, ki jih mora zadostiti, če želi živeti. Surovine ki omogočajo življenje so strateške surovine. Naloga države je da poskrbi za zadostitev življenskih potreb svojih prebivalcev. Brez dostopa do osnovnih strateških surovin tega ne more storiti, posledično torej ne more obstajati.
Semena in hrana so neločlivo povezani. Poleg vode in zraka predstavljajo osnovne biološke strateške surovine.
Žalostno je spoznati kako smo se ljudje odtujili od procesov, ki nam omogočajo življenje. Skozi zgodovino so kmetje in drugi pridelovalci semena branili s svojim življenjem, saj so se zavedali da brez hrane skupnost ne more preživeti. Danes pa je sinonim za hrano supermarket.
Za boljšo predstavo o nuji lokalne samooskrbe, ob kosilu poglejte od kod izvira vaša hrana in si predstavljajte kakšna potrata energije bi bila iti v Italijo po paradižnik, po krompir v Francijo in po česen na Kitajsko....le za en obrok. Tako hitro ugotovimo, da je hrana kljub visoki ceni, še vedno cenovno ugodna, saj je prepotovala ves svet in za to porabila kar precej fosilnih goriv.